Glavate vrbe hotel za puščavnika

V Stranju, nedaleč Šmarja pri Jelšah, so danes pripravili pravi naravovarstveni dan, posvečen oživljanju glavatih vrb in ohranitvi hrošča puščavnika, ki domuje v vrbovih duplih. Ob tem so tudi pokazali, kaj vse je moč narediti iz vrbovega šibja, seveda ob znanju stare rokodelske obrti. Dogajanje je bilo ob Šmarskem potoku, ki velja za enega najbolj ravninsko ohranjenih na Slovenskem, za vse pa so poskrbeli sodelavci celjske enote zavoda za varstvo narave, lokalne akcijske skupine, razvojne agencije Sotla, šmarske občine, domačini in gostje iz muzeja na prostem v Rogatcu. Gregor Kalan, ki vodi projekt, podprt z evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, je povedal, da sodi Šmarski potok, ki se izliva v Mestinjščico med naravne vrednote, hrošček puščavnik (osmoderma eremita) pa je mednarodno varovan. Sodi med najmanj mobilne vrste hroščev, saj običajno ne zapusati vrbove dupline, samička pa vabi z vonjem po marelicah.

S projektom, vrednim nekaj manj kot 66 tisoč evrov, od katerih Evropa prispeva 40 odstotkov, večji del pa drugi udeleženci, so se lotili obrezovanja starih vrb, ob sodelovanju lastniukov zemljišč pa bi vrbovino hoteli tudi pomladiti, saj ob drugem drevju, ohranja tudi brežine. Pri tem jim ne gre preveč na roke zakonodaja, ki brez soglasij vodovarstvenikov in upravljalcev vodotokov, ne dopušča posegov in zapleta z dolgotrajnimi postopki. Današnje srečanje v Stranju je bilo najlepši dokaz, kaj vse je moč narediti iz vrbovega šibja, na srečo pa stari mojstri to rokodelstvo še obvladajo in lahko naučijo mlajše generacije. Jože Čakš, župan občine Šmarje pri Jelšah, je zagotovil, da bodo projekt podpirali, kakor so to naredili že lansko leto, ko so sodelovali pri projektu zavarovanja netopirjev.