Tiskane izdaje
Ljubljana – Razumevanje gluhoslepote pri nas še temelji na tem, da je to gluhota skupaj s slepoto, v Evropi pa je priznana kot edinstvena invalidnost. Na današnji mednarodni konferenci želijo opozoriti na to in predstaviti ureditve za gluhoslepe v evropskih državah.
V Sloveniji je približno 400 gluhoslepih, z upoštevanjem novejših strokovnih smernic, ki vključujejo še starostno gluhoslepoto, jih je še mnogo več. Malo več kot sto jih je včlanjenih v Društvo gluhoslepih Slovenije Dlan, reprezentativno organizacijo za osebe z gluhoslepoto, ki organizira konferenco.
Kar 16 načinov sporazumevanja
Hkratna okvara sluha in vida na posameznika vpliva popolnoma drugače, kot če gre samo za eno od okvar. Gluhoslepi zato ne potrebujejo pomoči le pri komunikaciji, ampak pri vseh dejavnostih v življenju, poudarja Simona Gerenčer Pegan, sekretarka društva Dlan in strokovna prevajalka za gluhoslepoto, ki se s tem področjem ukvarja že dvanajst let. V svoji knjigi opisuje 16 načinov sporazumevanja z gluhoslepimi, lahko pa jih je še mnogo več. Opozorila je, da se gluhoslepi vsak dan srečujejo z velikimi težavami, na vsakem koraku so nerazumljeni, spregledani, diskriminirani, zaničevani, med njimi je tudi veliko žrtev nasilja, od fizičnega, psihičnega, spolnega do ekonomskega. Zato bi jim morali zagotoviti profesionalno in kolektivno zagovorništvo, predvsem pa tudi strokovno usposobljene tolmače za gluhoslepe. Status gluhoslepih pa pri nas ostaja neurejen, zato nimajo nobenih pravic.
Društvo Dlan za več podpore
Predsednik društva Dlan Anton Polutnik, tudi sam gluhoslep, je opozoril, da ima društvo, ki se poskuša razvijati, veliko dela, predvsem je treba izdelati različne načine pristopa k ljudem z gluhoslepoto. Ker gre za hkratno okvaro dveh čutil, imajo v evropskih državah že posebne programe samo zanje. Pred desetimi leti, ko je začelo delati društvo Dlan, so imeli gluhoslepi pri nas še težje življenje, več je bilo samomorov, zadnja leta pa jih ne opažajo več. Zato bi društvo potrebovalo več podpore, je poudaril Polutnik: »Nekateri so presenečeni, ker je bilo to področje skrito, zdaj pa želimo vsem pokazati, s čim se srečujemo.« Društvo Dlan ni konkurenca drugim invalidom, je dejal, želijo, da bi se to področje razvijalo naprej. Udeleženci konference iz tujine bodo povedali, kako je to urejeno pri njih in kaj vse se dogaja na tem področju.
Na konferenci z naslovom Konvencija o pravicah invalidov – kako so osebe z gluhoslepoto vključene iz Evrope? sodeluje 22 tujcev, med njimi je 12 gluhoslepih predstavnikov njihovih organizacij v različnih državah. Potekalo bo prevajanje in tolmačenje na več ravneh, individualna tolmačenja osebam z gluhoslepoto v njihovih jezikih in načinih sporazumevanja, tolmačenje v slovenski znakovni jezik, mednarodni znakovni jezik, angleški govor in neposredno pisanje vseh govorov.
