Gneče za direktorski stolček ni
Svet zavoda slovenjgraške bolnišnice bo jutri imenoval vršilca dolžnosti.
Odpri galerijo
Za Janeza Lavreta se politične poti do ministrskega stolčka zožujejo.
Slovenj Gradec – Svet zavoda slovenjgraške splošne bolnišnice, ki ga vodi Simon Jevšinek, se bo na jutrišnji izredni seji seznanil z odstopom direktorja Janeza Lavreta in odločal o imenovanju vršilca dolžnosti. Kdo bo na čelu regijske bolnišnice nadomestil dosedanjega direktorja, ki se je moral s položaja posloviti zaradi neprimerne komunikacije na družbenem omrežju twitter, še ni znano.
Včeraj je v javnosti krožilo več imen: od strokovne direktorice Jane Makuc, ki je potrdila pogovore na to temo, do pomočnice direktorja za pravne zadeve Alenke Jezernik Skudnik, po nekaterih scenarijih pa naj bi do konca epidemije bolnišnične vajeti v rokah še naprej držal kar Lavre.
Medtem zaposleni v bolnišnici, ki so Lavretove zapise na twitterju že obsodili in se od njih distancirali, nemoteno delajo dalje in se, kot so zapisali, »v izrednih razmerah trudijo ohraniti visoko raven strokovnosti in človečnosti«. Svoje mnenje je že pripravila tudi etična komisija bolnišnice. Njen predsednik Frenk Krištofelc je sporočil, da mnenje komisije ni tajno, je pa interni dokument. Ker nima pooblastil za komuniciranje z javnostmi zunaj bolnišnice, nas je napotil na vodstvo ustanove. Z vsebino mnenja javnost še niso seznanili.
Enainpetdesetletni Janez Lavre, zdravnik internist, je v slovenjgraški bolnišnici zaposlen od leta 1995. Direktor je postal septembra 2007. Bolnišnico je vodil od takrat, razen v obdobju od junija 2016, ko je pod okriljem takratne ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Tri tedne po svojem prihodu je vzpostavil novo delovno mesto svetovalca za vzdrževanje, varstvo okolja in zdravja ter na njem zaposlil svojo partnerico. V Mariboru je ostal le eno leto.
»To je bil začetek njegovega konca,« je prepričan Lavretov nekdanji sodelavec, ki ne želi biti imenovan. Ocenjuje, da je bil preskok z vodenja tretjerazredne bolnišnice po velikosti na čelo univerzitetnega kliničnega centra, kjer ni bil dobrodošel, zanj prevelik zalogaj. Sogovornik spomni, da je v medijih v tistem obdobju nastopal kot dežurni tedenski govorec o problemih v slovenskem zdravstvu. »Kot kakšen čudežni deček, ki vse ve in ima rešitev za vse probleme,« trdi sogovornik.
Na vprašanje, ali bo moral po njegovem mnenju zaradi žaljivih tvitov dokončno pokopati sanje, da bi kdaj postal minister za zdravje, kar so mu v njegovi, zdaj že nekdanji Novi Sloveniji obljubljali pred leti, odgovarja: »V politiki ni nič nemogoče. In ljudje bodo do novih volitev najbrž že pozabili.«
Za Lavreta, ki slovi kot dober poznavalec zdravstvenega sistema, se politične poti do ministrskega stolčka zožujejo. Trenutno mu jo najbolj zagotovo lahko omogoči le Janševa SDS, zato jih ni malo, ki so prepričani, da ji je poleg posebnega načina dela želel postati všečen tudi s tvitanjem z ljudmi levosredinskega političnega pola.
Primer dr. Janeza Lavreta je zdravniška zbornica predala v obravnavo odboru za pravno-etična vprašanja. »Postopek še ni končan, zato za trenutek ne moremo podati več informacij,« so sporočili iz Zdravniške zbornice Slovenije.
Včeraj je v javnosti krožilo več imen: od strokovne direktorice Jane Makuc, ki je potrdila pogovore na to temo, do pomočnice direktorja za pravne zadeve Alenke Jezernik Skudnik, po nekaterih scenarijih pa naj bi do konca epidemije bolnišnične vajeti v rokah še naprej držal kar Lavre.
Medtem zaposleni v bolnišnici, ki so Lavretove zapise na twitterju že obsodili in se od njih distancirali, nemoteno delajo dalje in se, kot so zapisali, »v izrednih razmerah trudijo ohraniti visoko raven strokovnosti in človečnosti«. Svoje mnenje je že pripravila tudi etična komisija bolnišnice. Njen predsednik Frenk Krištofelc je sporočil, da mnenje komisije ni tajno, je pa interni dokument. Ker nima pooblastil za komuniciranje z javnostmi zunaj bolnišnice, nas je napotil na vodstvo ustanove. Z vsebino mnenja javnost še niso seznanili.
V UKC Maribor le leto dni
Enainpetdesetletni Janez Lavre, zdravnik internist, je v slovenjgraški bolnišnici zaposlen od leta 1995. Direktor je postal septembra 2007. Bolnišnico je vodil od takrat, razen v obdobju od junija 2016, ko je pod okriljem takratne ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Tri tedne po svojem prihodu je vzpostavil novo delovno mesto svetovalca za vzdrževanje, varstvo okolja in zdravja ter na njem zaposlil svojo partnerico. V Mariboru je ostal le eno leto.
»To je bil začetek njegovega konca,« je prepričan Lavretov nekdanji sodelavec, ki ne želi biti imenovan. Ocenjuje, da je bil preskok z vodenja tretjerazredne bolnišnice po velikosti na čelo univerzitetnega kliničnega centra, kjer ni bil dobrodošel, zanj prevelik zalogaj. Sogovornik spomni, da je v medijih v tistem obdobju nastopal kot dežurni tedenski govorec o problemih v slovenskem zdravstvu. »Kot kakšen čudežni deček, ki vse ve in ima rešitev za vse probleme,« trdi sogovornik.
Pokopane sanje o ministrskem položaju
Na vprašanje, ali bo moral po njegovem mnenju zaradi žaljivih tvitov dokončno pokopati sanje, da bi kdaj postal minister za zdravje, kar so mu v njegovi, zdaj že nekdanji Novi Sloveniji obljubljali pred leti, odgovarja: »V politiki ni nič nemogoče. In ljudje bodo do novih volitev najbrž že pozabili.«
Za Lavreta, ki slovi kot dober poznavalec zdravstvenega sistema, se politične poti do ministrskega stolčka zožujejo. Trenutno mu jo najbolj zagotovo lahko omogoči le Janševa SDS, zato jih ni malo, ki so prepričani, da ji je poleg posebnega načina dela želel postati všečen tudi s tvitanjem z ljudmi levosredinskega političnega pola.
Primer dr. Janeza Lavreta je zdravniška zbornica predala v obravnavo odboru za pravno-etična vprašanja. »Postopek še ni končan, zato za trenutek ne moremo podati več informacij,« so sporočili iz Zdravniške zbornice Slovenije.
