Golob napovedal obvezno božičnico za vse zaposlene, ESS čaka pojasnila

Poslanca Jani Prednik iz SD in Franc Breznik iz SDS sta v državnem zboru premieru Robertu Golobu postavila vprašanja o ukrepih vlade za dvig blaginje. »Največji kapital so zaposleni, zato bo božičnica obvezna za vse,« je dejal premier in napovedal, da bo izplačana še letos. Napovedal je tudi ukrepe na področju oblikovanja cen hrane.

Opozicijski poslanec Breznik je premiera opozoril na padec konkurenčnosti gospodarstva na nekaterih lestvicah, na padec industrijske proizvodnje, padec gospodarske rasti in na rast inflacije. Prebral je del pisma, ki ga je predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik poslal Golobu in v katerem ga poziva k izboljšanju poslovnega okolja ter sam premiera vprašal, s katerimi ukrepi bo vlada dvignila gospodarsko rast in blaginjo.

Opozicijski poslanec Breznik je prebral del pisma, ki ga je poslal predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik. FOTO: Blaž Samec

Glede Pečečnikovega zapisa je Golob dejal, da pismo kateregakoli posameznika ne more biti nad uradnimi statističnimi podatki. »Razumem, da je to njegov pogled, govorimo o enem najbogatejših Slovencev, ki si je pošteno prislužil svoje premoženje (...) A mi nismo vlada najpremožnejših Slovencev, smo vlada vseh Slovenk in Slovencev. Naša naloga je, da poskrbimo za socialno blaginjo vsakega državljana in za tiste, ki sami ne morejo poskrbeti zase,« je poudaril.

Golob verjame, da marsikateri direktor ali lastnik ne razume dejstva, da so največji kapital vsakega podjetja zaposleni. »Ko jim realno raste standard, ker jim rastejo plače, so bolj motivirani in produktivni, zato ima tudi on več od njih,« je opisal. Medtem so dobički v gospodarstvu zadnja tri leta rekordni. »Ker so zaposleni tako v zasebnem sektorju kot v javnem največje bogastvo in največji kapital, vam že zdaj povem, da bo božičnica za vse obvezna,« je navedel.

Golob z najavo božičnice razburil delodajalce

Na vprašanje koalicijskega poslanca Prednika glede nadaljnjih ukrepov vlade za omejitev draginje in rasti inflacije, za zmanjšanje obdavčitve dela ter za prenos bremena na premoženje in pri tem glede neizpolnjene vladne obljube o obdavčitvi premoženja je Golob odgovoril, da se zaradi podražitev, zlasti hrane, pripravljajo novi ukrepi, s katerimi bodo posegli na področje oblikovanja cen hrane.

Odgovor na padec življenjskega standarda

»V preteklosti smo že bili uspešni, če bo treba, bomo to ponovili, tudi regulacijo cen. Opažamo, da samo na tem področju cene ponovno rastejo nebrzdano. Hkrati verjamem, da nam bo s tem, ko povečujemo realne prihodke zaposlenih in upokojencev, uspelo omiliti to stisko,« je dejal. Za to sta po njegovem tudi namenjeni tako božičnica za vse kot božičnica za upokojence. »To je naš odgovor na padec življenjskega standarda zaradi draginje,« je dodal.

Goloba žalosti, da so se cene hrane najbolj, za četrtino dvignile v kategoriji goveje in telečje meso, v kateri smo Slovenci samopreskrbni. V letih 2022 in 2023 so ukrepi na področju zajezitve cen hrane po njegovem bili uspešni, zdaj jih bodo v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom nadgradili. »To pa zato, da poskrbimo, da kdorkoli v proizvodni verigi mesa, ki danes neupravičeno služi, tega ne bo več mogel početi,« je orisal.

Golob verjame, da marsikateri direktor ali lastnik ne razume dejstva, da so največji kapital vsakega podjetja zaposleni. FOTO: Blaž Samec

V Sloveniji je po njegovih besedah nacionalna tradicija, da želi vsak imeti lastno nepremičnino. Pri snovanju načrtov za njihovo obdavčitev se je pokazalo, da bi ta lahko marsikomu povzročila krivico. »Zato smo to vprašanje opustili, dokler evidence ne bodo ustrezne,« je povzel. Ker niso mogli uvesti obdavčitve premoženja, so po njegovih navedbah stopili nazaj tudi pri nekaterih drugih davčnih ukrepih, kot je, denimo, področje normirancev.

Marže trgovcev visoke pri kruhu ter mesnih in mlečnih izdelkih

»To bi se moralo uveljaviti kot paket. Da bi hkrati zmanjšali obremenitev plač. Ker vemo, da tega ne bo, se vračamo na prejšnje stanje pri normirancih in uvajamo božičnico kot delno razbremenitev plač. Božičnica to tudi v resnici je. V prihodnjih letih bodo vsi prepoznali božičnico kot razbremenitev stroška dela,« je prepričan.

Golob je v odgovoru Brezniku spomnil, da je zastoj v gospodarski rasti nastal zaradi potez ZDA. »A že v drugem četrtletju so za Slovenijo podatki bistveno bolj obetavni marsikje drugje, še posebej pa pri tistih članicah, po katerih se tako radi zgledujemo,« je dejal. Slovenija ima zmerno rast, zmerno inflacijo, ki pa v tem trenutku še ostaja težava, in imamo padajoč javni dolg. »To je uravnotežen razvoj celotne družbe in to bomo nadaljevali,« je povedal.

Vlada na uravnotežen razvoj po njegovem stavi zato, ker prinaša dvig zaposlenosti, pri čemer je Slovenija v mandatu te vlade ves čas med evropskimi rekorderkami, zmanjševanje javnega dolga, kar se v času prejšnje vlade ni zgodilo, največje bonitetne agencije pa so državi prvič izboljšale obete, kar prinaša stroške zadolževanja in nižje obresti. »In to zaradi dobrih fiskalnih politik te vlade, o čemer govori ves svet,« je dodal.

Predloga za obvezno božičnico verjetno še ne bo na seji ESS

Predloga za obvezno izplačilo božičnice vsem zaposlenim, ki ga je danes vnovič napovedal premier Robert Golob, še ne bo na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), če socialni partnerji od Goloba ne bodo prejeli pričakovanih pojasnil. Pri sprejemanju na prvi pogled všečnih ukrepov je potrebna razsodnost, je opozoril predsedujoči ESS Mitja Gorenšček.

Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Gorenšček, ki trenutno predseduje ESS, se ob teh besedah v imenu reprezentativnih delodajalskih organizacij sprašuje, čemu služi ESS, če lahko premier napove obvezno božičnico brez in mimo razprave socialnih partnerjev. »Kakšen je smisel uvrščanja točke o božičnici na dnevni red seje ESS, če je vlada vse ključne postavke božičnice že določila - tako njeno obveznost, način izvajanja kot višino in časovnico izvedbe,« je zapisal v sporočilu za javnost.

Na GZS podpirajo izplačilo prostovoljne božičnice v podjetjih, kjer je to glede na tržne in poslovne razmere mogoče. »Dejstvo je, da uspešna slovenska podjetja že danes izplačujejo bonuse, božičnice in druge oblike nagrad iz poslovne uspešnosti, ki pa izvirajo iz dobrega poslovanje podjetij na trgu. Vendar so v Sloveniji tudi podjetja, ki si tega zaradi zahtevnih poslovnih razmer enostavno ne morejo privoščiti,« je izpostavil Gorenšček.

Delodajalci zato obvezne božičnice ne morejo sprejeti, saj bi ta po Gorenščkovih besedah bremenila predvsem tista podjetja, kjer dobičkov ni ali pa so majhni. »To bo vodilo v racionalizacijo stroškov in v skrajnih primerih tudi povišano število stečajev in dodaten padec števila delovnih mest. Ta dinamika je že sedaj prisotna,« je zapisal. Namesto obvezne božičnice se mu zdijo bolj smiselne rešitve, ki dajejo podjetjem avtonomijo pri izplačevanju dohodkov zaposlenim in so spodbujene z ugodno davčno obravnavo, denimo razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost.