Golob o dolgotrajni oskrbi: ne moremo takoj povsod pričakovati enake kakovosti

Na današnjem posvetu o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sklical premier Robert Golob, so se predstavniki vlade, občin, sociale in zdravstva posvetili »šibkim točkam, vsem ozkim grlom, ki so se zdaj že identificirala«. Kot je po posvetu dejal Golob, je bil zaključek samo eden: »Ne smemo in ne bomo se ustavili, projekt mora teči skladno s časovnim načrtom.«

Prejeli so že več kot 1000 vlog. Kdo bo upravičen do dolgotrajne oskrbe na domu?

Po Golobovih besedah so imeli odkrit pogovor z vsemi deležniki, ki so zadolženi za pripravo in izvajanje nalog dolgotrajne oskrbe. Strinjali so se, da mora projekt teči v skladu s časovnim načrtom, pri čemer pa ne pričakujejo, »da bo v celotni državi s prvim dnem možno, da bi vsak uporabnik dobil enako kvalitetno storitev«. Kot je namreč poudaril, »gre za prevelik projekt, da bi bilo to možno«.

»Imamo nekatere dobre zgodbe, nekatere regije, ki hitreje napredujejo, imamo nekatere, ki žal še šepajo, ampak odločenost vseh deležnikov je skupna, to bomo izpeljali,« je bil odločen.

Današnji sestanek je bil prvi v takem formatu, čez mesec dni pa se bodo dobili ponovno, in kot je dejal Golob, »ponovno ocenili, koliko smo bili uspešni pri odpravi ozkih grl. Do takrat bo pa delo potekalo v skupinah.«

Na vprašanje, ali je sam zadovoljen s trenutnim delovanjem dolgotrajne oskrbe, pa je dejal, da so točno to vprašanje danes postavili udeležencem posveta ter da je bil eden od zaključkov, da so ne glede na medijsko sliko razmere v sistemu boljše.

Želja po enotnem informacijskem sistemu

Po besedah kočevskega župana Gregorja Koširja so se danes zelo odkrito pogovorili o nekaterih še odprtih vprašanjih. V občinah si željo, da bi čim prej dobili enoten informacijski sistem, ki ga bodo na področju dolgotrajne oskrbe uporabljali centri za socialno delo.

Želijo si, da bi bile čim prej izdane odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe na domu, da bi videli, koliko bo upravičencev, in bi lahko predvideli, koliko bo potrebnega dodatnega kadra. Občine in izvajalci bodo namreč potrebovali nekaj mesecev, da se bodo prilagodili, je opozoril.

Informacijski sistem je po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca trenutno v fazi testiranja in bo zaživel v kratkem. V vmesnem obdobju pa so se s centri za socialno delo dogovorili za izdajanje odločb prek informacijskega sistema krpan.

Golob je poudaril, da so imeli z vsemi deležniki, zadolženimi za pripravo in izvajanje nalog dolgotrajne oskrbe, odkrit pogovor in se strinjali, da mora projekt potekati v skladu s časovnim načrtom. FOTO: Leon Vidic

Po njegovih besedah tako zaradi tega ne nastajajo bistvene zamude, prve odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe na domu pa bodo kmalu izdane. Pri tem je poudaril, da je že izdanih 1800 pozitivnih odločb za oskrbovalce družinskega člana. Centri za socialno delo pa so danes poročali, da so samo v obdobju štirih mesecev opravili 14.000 informiranj ter naredili kar nekaj ocen na terenu.

Kar zadeva zagotavljanje kadra, so po Maljevčevih navedbah nekatere dosedanje ukrepe tudi danes pohvalili, da že kažejo učinke. Če bodo še naprej delali skupaj in sprejemali ukrepe, bodo zagotovili tudi ustrezne kadre, je prepričan.

Tek na dolge proge

Menil je, da bodo zagotovo naleteli na še nekaj ovir, a gre za »tek na dolge proge«, za sistem, ki ga vzpostavljajo za prihodnjih deset, dvajset let.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je poudaril, da so različne vlade dvajset let govorile o dolgotrajni oskrbi, a je ostalo zgolj pri predvolilnih obljubah. »Tej vladi, ki se je odločila, da to naredi, pa je opozicija ukradla najprej eno leto časa, potem pa naredila vse, da spotika, da se te pravice, ki se morajo zagnati, ne bi zagnale. Tako da če imamo zdaj par tednov zamude zaradi informacijskega sistema, ne bo konec sveta,« je dejal.

Na kritike predstavnikov delodajalcev glede pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo pa je odvrnil, da je prispevek jasen in uveden z zakonom že več kot leto in pol, je realnost, in če bomo želeli imeti dolgotrajno oskrbo, jo bo treba od nekod tudi plačati.

Po besedah predstavnice Inštituta RS za socialno varstvo Andreje Rafaelič je Slovenija v primerjavi z evropskim povprečjem do sprejetja tega zakona podpovprečno namenjala za dolgotrajno oskrbo, po uvedbi prispevka pa se bo v resnici šele približala evropskemu povprečju.