Golob o koaliciji prevarantov, Janša o kaosu v financah

Po izvolitvi predsednika Resnice Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora, ko se je izrisala koalicija desnih strank z 48 poslanskimi glasovi, in po izstopu Demokratov iz koalicijskih pogajanj z Gibanjem Svoboda je bilo v zraku vprašanje, ali bo Janez Janša že včeraj predsednici republike Nataši Pirc Musar prinesel podpise za mandatarstvo v prvem krogu. Na posvetu vodij poslanskih skupin se to ni zgodilo, je pa Janša pripravljen voditi prihodnjo vlado, SDS pa je pripravljena tudi na opozicijo in predčasne volitve.

»Po posvetovanjih predsednica ugotavlja, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade, zato bo posvetovanja z vodji poslanskih skupin nadaljevala,« so po posvetu, ki so se ga udeležili tudi nekateri predsedniki strank, sporočili iz urada predsednice republike. Prvi krog iskanja novega mandatarja traja do 10. maja. O tem, ali bo komu podelila mandat, se bo predsednica republike lahko začela odločati šele, ko ji bo ta povedal, da ima 46 ali več glasov.

Janez Janša je po pogovoru pri Nataši Pirc Musar dejal, da se o 46 podpisih za izvolitev mandatarja nista pogovarjala. Da druga vlada pod njegovim vodstvom ni več možna, pa se zaveda Robert Golob, ki je po posvetu dejal, da se v Gibanju Svoboda veselijo dela v opoziciji.

Napovedal je, da bodo »striktno zasledovali načela zakonitosti, pravne države in to pričakovali tudi od vseh drugih«. Četverček strank – SDS, Nova Slovenija, Demokrati Anžeta Logarja in Resnica –, ki bo, kot kaže, za mandatarja podprl Janeza Janšo, je Golob, ki bo ostal poslanec, označil za »koalicijo prevarantov«, ki da ne bo trajala dolgo.

Golob je ugotovil, da na drugi strani volje za pogajanja in povezovanje kljub drugačnim besedam ni bilo. »Nimamo 46 glasov, nismo pa jih želeli pridobiti na način, ki je povezan z izsiljevanjem, korupcijo ali podkupovanjem,« ga je dopolnil vodja poslanske skupine Borut Sajovic.

»Mi se ne ukvarjamo s štetjem glasov,« pa je povedal Janša in dodal, da se bodo ta teden ukvarjali s »konstituiranjem parlamenta in nekaterimi koraki, ki so potrebni, da začne prihodnja vlada delati, ne glede na to, kakšna bo«. SDS se po Janševih navedbah trenutno ukvarja s sliko javnih financ, kjer da javni izdatki nenadzorovano rastejo. Napoved političnega konkurenta Goloba, da se veseli opozicije, pa je Janša komentiral: »Po vsem tem kaosu, luknjah v javnih financah in rekordnih davkih verjamem, da se veseli, da bo nekdo drug to reševal.«

Nesoglasja v stranki samo v medijih

V potencialnih koalicijskih partnericah SDS so bili s komentarji splošni. Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je znova ponovil, da delajo vse, da bi se oblikovala desnosredinska vlada: »Mi bomo devet podpisov prispevali tistemu, ki bo na desni sredini pokazal potenco, da lahko sestavi vlado.«

Precej zmedeno je bilo sporočilo vodje poslancev Demokratov Franca Križana, ki je po posvetu povedal, da nadaljujejo pogovore o sestavi koalicije z vsemi in da jim nihče ni bolj ali manj všeč. O nesoglasjih v stranki pa je dejal, da o teh berejo samo v medijih, navedbe o neenotni poslanski skupini pa je označil za špekulacije.

Bolj zgovorna je bila vodja poslanske skupine Resnice Katja Kokot: »S programskimi izhodišči smo se skupaj s trojčkom okoli NSi in Demokrati najbolj približali stranki SDS.« Predstavnica Resnice je priznala tudi, da pogovori o četrti Janševi vladi potekajo v državotvorni drži. »Vsi si želimo, da vlada čim prej nastopi mandat,« je dodala.

Drugače od predstavnikov desnih strank pa predsednik SD Matjaž Han meni, da je velika verjetnost, da bo vlado sestavil Janša. To se po njegovem mnenju vidi pri ravnanju teh strank v državnem zboru, kjer se »vlaga zakonodaja, da se sklicujejo izredne seje državnega zbora«.

Sokoordinator Levice Luka Mesec pa je povedal, da rezultat volitev ne omogoča obnovitve reformne vlade. Meni pa, da si nastajajoča koalicija že pripravlja prostor, da bi maja sprejela interventni zakon za znižanje davkov, ki bi v proračun navrtal več kot milijardno luknjo.