Gorska veriga jih povezuje, ne ločuje

Delovno skupnost na meji z Avstrijo preoblikovali v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje.

Objavljeno
30. januar 2020 18.25
Posodobljeno
30. januar 2020 18.25
V geoparku sodeluje 9 avstrijskih in 5 slovenskih občina. Z leve: Erich Pachler (podžupan občine Lavamünd/Labot), Jakob Strauß (Sittersdorf/Žitara vas), Franz Josef Smrtnik (Bad Eisenkappel/Železna Kapla), Tomaž Rožen (Ravne na Koroškem), Romana Lesjak (Črna na Koroškem), Stefan Visotschnig (Bleiburg/Pliberk), Peter Kaiser (koroški deželni glavar), Gerhard Visotschnig (Neuhaus/Suha), Marijana Cigala (Dravograd), Hermann Srienz (Feistritz ob Bleiburg/Bistrica nad Pliberkom), Dušan Krebel (Mežica), Bernhard Sadovnik (Globasnitz/Globasnica), Matic Tasič (Prevalje), Hannes Mak (Gallizien/Galicija), Heribert Kulmesch (Zell/Sele). FOTO:Urosh Grabner
Suha/Neuhaus – Združenjem za teritorialno sodelovanje po vsej Evropi (EZTS), ki delujejo na različnih področjih, se je pridružilo novo na slovensko-avstrijski meji. Vanj je vključenih pet slovenskih in devet avstrijskih občin, ki so do zdaj delovale v delovni skupnosti Geopark Karavanke. Statusno preoblikovanje jim bo omogočilo, da bodo lažje kandidirali za evropska sredstva in širili področja svojega delovanja.

Koroški deželni glavar Peter Kaiser meni, da je Geopark Karavanke odličen primer sodelovanja s Slovenijo v korist prebivalstva ter tudi ohranjanja naravne in kulturne dediščine. »S tem projektom je štirinajst občin preseglo meje, ki jih je ustvarila narava,« je rekel Kaiser, ki je deželni glavar postal leta 2013, ko se je dežela Pod Peco vsebinsko, teritorialno in organizacijsko okrepila v delovno skupnost Geopark Karavanke. Kaiser je njenemu delovanju naklonjen že od začetka.

image
Koroški deželni glavar Peter Kaiser. FOTO: Urosh Grabner


»Kot član evropskega odbora regij se zavzemam, da se evropska sredstva za regije ne smejo zmanjšati,« je povedal Kaiser ob podpisu listine o ustanovitvi EZTS Geopark Karavanke v avstrijski občini Suha (Neuhaus). »Z ustanovitvijo EZTS na meji s Slovenijo je ta regija postala prva v Avstriji, ki je čezmejno sodelovanje okrepila v tej obliki in s tem pridobila privilegiran položaj pri financiranju Evropske unije, mogoča pa so tudi posebna financiranja iz programa Interreg,« je poudaril koroški deželni glavar.

Na območju Geoparka Karavanke so od leta 2013 počrpali že 8,3 milijona evrov. Njihove aktivnosti kot partnerja v štiriletnem projektu Obzorje, z akronimom Ruritageta so ta čas usmerjene v pripravo novih turističnih paketov z različnimi kulturnimi doživetji, digitalizacijo geoparka, zaščito in organizacijo dostopa do Rozalijine votline na Gori sv. Heme ter pripravo romarske poti na omenjeno goro po vzoru Jakobove poti v Španiji in Marijine romarske poti v Romuniji.
 

Evropska regija prihodnosti


Novo združenje, v katerem bo, denimo Črna na Koroškem, kmalu uredila najdaljšo jeklenico za spust (zipline) v Sloveniji, je omogočil projekt EU futur, ki je sofinanciran v programu sodelovanja Interreg med Slovenijo in Avstrijo. Mojca Muršec, služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: »Sodelovanje se ne zgodi kar tako. Gradi se postopno in raste na zaupanju. Potrebnih je veliko kompromisov in sprejemanje kulturnih, jezikovnih in drugih raznolikosti.«

V Evropi deluje 75 združenj za teritorialno sodelovanje. EZTS na špansko-francoski meji vodi celo bolnišnico. V Sloveniji so do zdaj registrirana tri takšna združenja, medtem ko v Avstriji delujeta le dve. Proces statusnega preoblikovanja geoparka se je formalno začel že pred tremi leti, z vzpostavitvijo EZTS pa sta se morali strinjati deželna vlada Koroške in vlada Republike Slovenije. Uradni sedež ima v Avstriji.

»Geopark Karavanke je evropska regija prihodnosti,« so prepričani njegovi snovalci. Geopark ločuje gorska veriga z enakim imenom, na njegovem območju živi 53.000 prebivalcev, površina parka znaša 1067 kvadratnih kilometrov. Največje turistične atrakcije so Obirske kapniške jame, Podzemlje Pece, gora Peca, geološke in učne poti, kulturna doživetja, geološke znamenitosti. Med najbolj obiskanimi je bila lani Peca.