Gorski kolesarji bi pomagali pri sanaciji gozda

Gorskokolesarska konferenca: Pobuda se jim zdi uresničljiva.

Objavljeno
22. februar 2014 20.34
Kladje 1. 6. 2011 Tanja Zakelj gorska kolesarka foto: Tomi Lombar
Katja Željan, Nova Gorica
Katja Željan, Nova Gorica
Ajdovščina – V ospredju današnje prve gorskokolesarske konference, ki jo je organizirala Kolesarska zveza Slovenije v sodelovanju s Kolesarskim klubom Črn trn iz Ajdovščine, je bil sicer predvsem razvoj primerne infrastrukture na tem področju, spregovorili pa so tudi o pobudi za sodelovanje gorskih kolesarjev pri sanaciji nastale škode zaradi žledu v gozdovih.

»Ta pobuda je dejansko prišla s terena. Seveda se zavedamo odgovornosti, ki bi jo tovrstno angažiranje prineslo. Toda kolesarji in kolesarke, ki so vajeni gibanja po zahtevnem terenu in so telesno dobro pripravljeni, so prepričani, da bi pobudo ob ustrezni organizaciji in usposabljanju lahko uresničili. Koliko gorskih kolesarjev bi v tej akciji lahko sodelovalo, je zdaj sicer težko reči, dejstvo pa je, da so kolesarski klubi razpršeni po vsej državi in bi lahko sodelovali z upravnimi enotami in regijskimi zavodi za gozdove na svojih območjih. To se v resnici že dogaja, saj je bilo v zadnjih tednih po državi na tem področju veliko aktivnosti, tečejo pa tudi že nekatera usposabljanja,« pravi Milena Černilogar Radež iz Kolesarske zveze Slovenije. Po njenih besedah je gorsko kolesarstvo pri nas prisotno že dve desetletji, v Kolesarski zvezi Slovenije pa se zavzemajo, da bi v naši državi kolo začeli obravnavati kot športni pripomoček, in ne kot prevozno sredstvo.

Kot poudarja Mohor Vrhovnik iz Odbora za gorsko kolesarstvo pri Kolesarski zvezi Slovenije, si prizadevajo tudi, da bi sporni osnutek novele zakona o ohranjanju narave, ki na novo ureja tudi vožnjo z gorskim kolesom po naravnih poteh in je med gorskimi kolesarji sprožil val ogorčenja, na novo napisali. »Druga rešitev pa je ta, da se kolesarstvo iz obstoječega zakona preprosto umakne,« poudarja. Podobna je bila tudi poslanica predsednika Kolesarske zveze Slovenije Tomaža Grma. »Čeprav je v Sloveniji veliko kolesarskih organizacij ne le na državni ravni, ampak tudi na lokalni, in ima kolesarstvo pri nas velik potencial predvsem v turizmu, žal ugotavljamo, da na ravni države nismo prepoznani kot sogovornik, pa čeprav kolesarski potencial predstavlja najmanj pol milijona slovenskih državljanov. Tako te dni kljub številnim kolesarskim organizacijam, mrežam in pobudam predsednik mariborske kolesarske mreže v desetih dneh od pristojnih ni dobil niti podatka, koliko kilometrov kolesarskega omrežja iz zasnove, ki je bila sprejeta pred letom 2005, imamo izdelanega. Poleg tega kljub našemu prizadevanju ostaja veljavna uredba o prepovedi voženj kolesarjev v naravnem okolju,« opozarja Grm.

Predstavnik domačega Kolesarskega kluba Črn trn Tadej Stubelj pa je poudaril, da so v lanski sezoni dosegli izjemne uspehe na svetovni ravni, vendar za nadaljevanje zgodbe o uspehu nujno potrebujejo ustrezno infrastrukturo, torej prav gorskokolesarske poti in proge, kjer bi lahko trenirali in tekmovali.