
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Ob koncu glavne poletne sezone podatki nakazujejo, da bi bilo lahko leto 2025 ponovno rekordno po številu nesreč, ob današnjem mednarodnem dnevu gorskega reševanja opozarja Gorska reševalna zveza Slovenije.
Gorski reševalci so letos posredovali že 470-krat, kar je 29-krat več kot v istem obdobju lani. Najpogostejši vzrok nesreč še vedno ostaja zdrs na poti, ki predstavlja približno 30 odstotkov vseh primerov. Zdrs pa ne pomeni nujno klasičnega spodrsljaja, so opozorili, ampak gre pogosto za utrujenost, spotik ali izgubo ravnotežja na poti, ki je postala prezahtevna, ali pa za trenutek nepazljivosti, ko je pogled usmerjen v telefon namesto v tla. Pogosti vzroki za nesreče so tudi nepoznavanje terena, neprimerna oprema ter telesna ali duševna nepripravljenost.
»Posebej velja opozoriti na trend reševanja onemoglih ali izgubljenih: v kar 44 odstotkih primerov smo letos reševali nepoškodovane, lani je bilo takih primerov 41 odstotkov. Žal opažamo tudi naraščanje števila smrtnih žrtev – letos jih je bilo že 30, medtem ko jih je bilo lani v istem obdobju 23,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Med reševanji še vedno prevladujejo domači gorniki, a je delež tujih državljanov tudi letos velik, kar 44-odstoten. To se še posebej pozna na turistično najbolj obiskanih območjih, ki jih pokrivajo reševalne postaje GRS Bohinj, GRS Bovec, GRS Tolmin, GRS Radovljica, GRS Kranjska Gora in GRS Ljubljana.
»Gorski reševalci vedno znova poudarjamo, da bi bilo mogoče marsikatero nesrečo preprečiti z boljšo pripravo na turo. Ta je ključnega pomena: pred odhodom je treba preveriti stanje in zahtevnost poti ter spremljati vremensko napoved. Na turo se je treba odpraviti s primerno opremo, zadostno količino hrane in pijače ter z realno oceno lastnih sposobnosti. Predvsem pri tujih obiskovalcih opažamo, da se pohodniki pri načrtovanju poti zanašajo na google maps ali druge nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinskih razlik in tehnične zahtevnosti poti. Na videz kratke in lahke poti se tako izkažejo za zelo zahtevne,« so še enkrat opozorili.
Izjemno pomembno je tudi, so dodali, da se vsi obiskovalci gora poučijo, kako lahko po svojem prenosnem telefonu centru za obveščanje sporočijo koordinate svoje lokacije, saj to lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev.
Čeprav se zdi, da sredi poletne sezone na območju gora ves čas poslušamo brnenje helikopterja, tudi v času dežurstev ekipe GRZS na Brniku večina reševanj še vedno poteka peš na klasičen način, takih je skoraj 60 odstotkov intervencij. »Reševanje s helikopterjem namreč pogosto onemogočajo vremenske razmere, neprimerne razmere za vzlet ali dostop do mesta nesreče, ali pa dejstvo, da se akcija dogaja ponoči,« so pojasnili v sporočilu za javnost. Ko je helikoptersko reševanje mogoče, sodelujejo z ekipami policije in vojske.

Kot so še omenili, se vsako leto srečujejo tudi z vprašanji o plačljivosti reševanja. »Gorski reševalci smo bili in bomo tudi v prihodnje prostovoljci. Naša glavna in edina skrb je, da ponesrečenca varno spravimo v dolino. Zavedamo se, da so včasih ravnanja posameznikov lahkomiselna, a ugotavljanje morebitne krivde ni v naši pristojnosti – to je naloga države. Naša največja želja je, da se ljudje v stiski pravočasno obrnejo na nas, brez strahu, ne da bi jih karkoli odvrnilo od klica na pomoč.«
Poudarili so, da je reševanje v gorah v Sloveniji v izključni pristojnosti več kot 800 gorskih reševalcev, ki so združeni v 18 društvih znotraj Gorske reševalne zveze Slovenije. »To so posamezniki, ki se ob zahtevnih usposabljanjih in lastnih poklicnih obveznostih nesebično podajajo v eno najzahtevnejših in najnevarnejših oblik prostovoljstva.«
Komentarji