Gospodarska rast ni prav nič zmanjšala revščine

Pomemben del celovite pomoči tistim, ki so se znašli v socialni stiski, je tudi pravna. V manifestu so strnili predloge sistemskih rešitev.
Fotografija: Sogovorniki okrogle mize Pravo ali prav, ki je potekala v okviru projekta Veriga dobrih ljudi (Jani Muhič, Anita Ogulin, Nina Zidar Klemenčič in Dominika Švarc Pipan) FOTO: Pro Plus
Odpri galerijo
Sogovorniki okrogle mize Pravo ali prav, ki je potekala v okviru projekta Veriga dobrih ljudi (Jani Muhič, Anita Ogulin, Nina Zidar Klemenčič in Dominika Švarc Pipan) FOTO: Pro Plus

Ljubljana – Z nekaj sistemskimi rešitvami bi posameznikom in družinam, ki so se znašli v hudi socialni stiski, država lahko bistveno učinkoviteje priskočila na pomoč, a se je kljub številnim sprotnim pobudam doslej spremenilo le malo, so včeraj opozorili na Zvezi prijateljev mladine Moste - Polje.

Pravo je tisti velik zid, v katerega nemalokrat hitro trčijo tisti, ki so se znašli v socialni stiski. »Že za otroški dodatek potrebuješ pravno pomoč. Birokracija se je tako razpasla, da ljudje omagajo, še preden pridejo do ustrezne podpore sistema,« je povedala Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Nina Zidar Klemenčič, ki že vrsto let sodeluje z njimi, je v okviru Botrstva pomagala več kot 3000 posameznikom in družinam. S tem so, kot je povedala, sistematično začeli reševati stiske ljudi, ki so se znašli pred pravnimi zidovi države oziroma tistih, ki ščitijo proračun. Našli so sistemske rešitve, jih strnili v dveh manifestih, a večjih sprememb doslej ni bilo. Zdaj so pripravili tretjo različico predlogov v upanju, da bodo v novi vladi slišali njihove argumente. »Slovenija je prebogata država, da bi si lahko privoščila enega revnega otroka,« je povedala Zidar Klemenčičeva.

Tretji manifest, ki bo poslan pristojnim – tudi ministrom in predsedniku vlade –, med drugim poziva k pravočasnemu izdajanju odločb o pravicah iz javnih sredstev pri centrih za socialno delo, saj je za marsikoga odločitev o pravici tudi vprašanje preživetja. Tako predlagajo, da bi bil po osmih dneh, če vloga še ne bi bila obravnavana, prosilcu izplačan neki pavšalni znesek.

Pozivajo tudi k uvedbi socialnih stanovanj za tiste najbolj ogrožene, ki si ne morejo privoščiti niti najemnine neprofitnih stanovanj. Opozarjajo, da mora osnovna šola resnično postati brezplačna. Pozivajo tudi k uporabi načela sorazmernosti, ko gre za deložacije zaradi dolga javnim zavodom in družbam za dobrine, kot sta elektrika in voda. Predlagajo tudi vzpostavite posebnega sklada za tiste, ki zaradi izjemnih dogodkov – smrti v družini, izgube zaposlitve – ne morejo več kriti najemnin, kreditov, položnic. Do sredstev bi bili upravičeni do največ treh let ob pogoju, da bi aktivno iskali zaposlitev.

Anita Ogulin je prepričana, da če se hoče, je mogoče vse: »Revščina je izbira politike.« Kljub gospodarski rasti se revščina ni zmanjšala. Skupine ljudi – tisti z minimalnimi plačami, prekarno zaposleni, bolni, ki ne morejo priti do invalidnine – ostajajo v stiski. »V novembru in decembru je za nas najbolj naporno,« pove. V tem času imajo vzpostavljena 24-urna dežurstva za tiste, ki so se znašli na robu – brez strehe nad glavo in brez kakršnekoli socialne mreže. »To so težke stvari, ki jih ta družba ne dojema, ne sprejema in jih obsoja. Ljudje pa niso krivi, da so se znašli, kjer so se.«

Okroglo mizo Pravo ali prav, ki so jo organizirali pod okriljem projekta ZPM Veriga dobrih ljudi, namenjenega celoviti pomoči socialno ogroženim družinam, se je udeležila tudi Dominika Švarc Pipan z ministrstva za pravosodje. Zavezala se je, da bo sporočilo manifesta prenesla ministrici za pravosodje Andreji Katič in tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu.

Ob koncu razprave je novinar medijske hiše POP TV Jani Muhič Ogulinovi izročil ček v višin 62.500 evrov. Gre za odškodnino in plačilo stroškov, ki jih je morala država zaradi kršenja pravice do pravičnega sojenja plačati Pro Plusu, potem ko je tako oktobra odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice.

Komentarji: