Gospodarstvo išče poti stare slave

Za Primorsko, ki se vedno bolj zanaša na Luko Koper in turizem, so leta ugašanja gospodarskih velikanov, a postkrizno gospodarstvo si še ni povsem opomoglo.

Leta po osamosvojitvi Slovenije so bila težka tudi za Primorsko. Večina podjetij je ostala brez glavnih trgov in s spoznanjem, da se bo težko kosala z evropskimi tekmeci.

Primorski Tomos, ki je bil v Jugoslaviji vse od ustanovitve leta 1954 sinonim za dvokolesne motorizirane premike in katerega motorji so poganjali večji del morske flote čolnov vzdolž tisočkilometrske obale združene republike, je nekoč zaposloval 5000 ljudi. Danes zaposluje manj kot 20 ljudi, njegovi prihodki ne presegajo dveh milijonov evrov.

Še intenzivneje so po Primorski udrihali pokrizni sunki. Veliko podjetij, ki so zaznamovala kraje v Obalno-kraški, Goriški in Primorsko-notranjski regiji in so dobila nove lastnike, je moralo močno zmanjšati obseg poslovanja ali pa jih sploh ni več.

Istrabenz je bil žrtev krize in pohlepa. Daleč od višav stare slave posluje Intereuropa, ki je še leta 2008 na ravni skupine ustvarjala 266 milijonov evrov letnih prihodkov, kar je skoraj dve tretjini več kot na primer lani. Portoroška Droga je že pred leti dobila hrvaškega lastnika, ajdovski Fructal srbskega, medtem ko je nemški Mahle kupil šempetrsko Letriko, ampak to niti ni tako pomembno za podjetje, ki sicer še naprej raste.

Pogrom na gradbenem trgu je leta 2012 v stečaj pognal nekdanje gradbene velikane, kot so Primorje, Kraški zidar, Stavbenik in s tem s trga odnesel na stotine zaposlitev. V omenjenih treh regijah je samo med letoma 2009 in 2013 izginilo več kot 11.000 delovnih mest. Brez dela je, izračunano čez palec, ostalo približno 17 odstotkov zaposlenih. Primorska podjetja so med letoma 2008 in 2014 ostala brez dobre milijarde evrov letnih prihodkov − to je denar, ki bi zadostoval za izplačilo več kot 50.000 povprečnih letnih bruto plač.

Vrhov zadovoljstva še premalo

Kriza se je poslovila, kar je še posebej vidno v poslovnih rezultatih Luke Koper, ki dosega rekordne pretovore, in v turizmu. Lani so gosti v treh primorskih regijah prenočili 3,26-milijonkrat, to je za dobrih deset odstotkov več kot leta 2008. Toda povsod se še ne cedita med in mleko.

V negotovosti ostaja korpski Cimos, prezadolženi talec politične neodločnosti, ki zaposluje okoli 4000 ljudi. Eden največjih slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji je na vrhuncu ustvarjal več kot 550 milijonov evrov letnih prihodkov, lani pa že približno 250 milijonov evrov manj. Pred dobrim mesecem je zaprl tovarno v Zenici, kjer je zaposloval 150 ljudi.

Zaradi pomanjkanja naročil naj bi začeli odpuščati tudi v Kopru. Takšnih težav nimata preostala primorska avtomobilska velikana, idrijska Hidria in Kolektor. Zadnji vse bolj zavzeto polni vrzel, nastalo na gradbenem trgu.

Nekaj več živahnosti je tudi med manjšimi podjetji. Divaško podjetje Seven Refractories, ki je leta 2010 zagnalo proizvodnjo ognjeodpornih materialov, je v petih letih več kot potrojilo svoje prihodke. Na krilih močnega izvoza − največ prodajo v Rusijo − so lani ustvarili že več kot 35 milijonov evrov prihodkov. Lani je zaposlovalo že več kot 50 ljudi.

»To je vrh zadovoljstva, če prideš v podjetje, ki je v petih letih zraslo iz nič na 35 milijonov evrov, podjetje, ki 99,5 odstotka izvozi v svet, podjetje, ki ve, kaj hoče, in podjetje, ki se namerava do leta 2020 razviti do prometa 73 milijonov evrov,« je ob odprtju razširjenega obrata pred dobrim letom dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. A takšnih vrhov zadovoljstva je na Primorskem zadnje čase še vedno premalo.