Gospodarstvo o (nerealnih) stavkovnih zahtevah

Ljubljana - »Treba je prenehati s populizmom. Politiko pozivamo naj, še posebej pred volitvami, ne popušča sindikatom. Če bodo izsilili višje plače, bo to zgolj kratkoročno,« je dopoldne dejal Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Milijardo evrov težke sindikalne zahteve po višjih plačah v javnem sektorju namreč pomenijo 1000 evrov manj plačila na leto za povprečnega zaposlenega ali 35.000 manj zaposlenih v tem sektorju ali za tak znesek manj investicij v obnovo cest, je komentiralo vodstvo zbornice.

Vsi si želijo boljšega življenjskega standarda in višjih plač, vendar moramo to ustvariti sami, z višjo produktivnostjo, so poudarili. Sindikalne zahteve so po Gorjupovih besedah nerealne, poleg tega pa so se plače v zadnjem desetletju v javnem sektorju že tako ali tako že povečale za eno milijardo, kar pa se žal ni preselilo v višjo kakovost storitev za državljane.

V ospredje dati produktivnost

»Sindikati naj preučijo, kako lahko dvignemo kakovost dela, šele nato bomo lahko govorili o zvišanju plač,« je napovedala Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS. Zahteve po povišanju morajo slediti  povečani produktivnosti, o čemur pa v javnem sektorju ne moremo govoriti. Kot ugotavljajo v zbornici, se mnoge storitve celo slabšajo - čas izdaje gradbenih dovoljenj se podaljšuje, izkoriščenost medicinskih aparatov je nizka in kar tretjina bolnikov nedopustno dolgo čaka na prvi pregled.

Gospodarska združenja - GZS, obrtno-podjetniška zbornicca, združenje Manager, britansko-slovenska gospodarska zbornica in slovensko-nemška gospodarska zbornica - so danes zato v odprtem pismu pozvala premiera Mira Cerarja, naj v pogajanjih ne kloni pod sindikalnimi pritiski in naj ostane v okviru javnofinančnih sposobnosti države. Razprava mora biti argumentirana in usmerjena zlasti k načinu povečevanja dodane vrednosti, so prepričani.

»Kot gospodarstveniki si želimo dobrih storitev javnega sektorja za primerljivo ceno kot v EU. Boli nas, da imamo plačno maso višjo, kot jo imajo denimo na Češkem, pri čemer imamo mnogo daljše čakalne dobe, kot jih imajo tam,« je primerjal Gorjup.

Ni bližnjic do višjih plač

Čas ugodnih gospodarskih kazalcev je sicer po mnenju obeh namenjen sprejetju strukturnih reform, zaradi katerih bo država pripravljena na morebitno novo gospodarsko krizo. Ker si želijo, da bi se plače povišale tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju so vladi predlagali splošno zmanjšanje obdavčitve dela.

Poleg zvišanja produktivnosti predlagajo še boljšo organizacijo dela in več sredstev za raziskave in razvoj. Če bomo te korake preskočili, hkrati pa uresničili sindikalne zahteve, bomo sami zaustavili sicer visoko gospodarsko rast, je še dodala generalna direktorica.    

duplicate

Sonja Šmuc. Foto: Blaž Samec/Delo

»Zavedamo se pomena zaposlenih v javnem sektorju, vendar ne smemo pozabiti, da je uspešen javni sektor lahko odraz še uspešnejšega gospodarstva. V javnem sektorju morajo veljati enaki ekonomski in socialni kriteriji,« so odločni gospodarstveniki, ki so obenem prepričani, da kakovosti javnega sektorja ne gre meriti z večjim številom zaposlenih ali višjimi plačami.

Ta se lahko meri le s krajšimi čakalnimi vrstami, hitrimi in enostavnimi postopki na enem mestu, prijaznejši upravi, ki bo sama pridobivala in preverjala ustrezne podatke brez nepotrebnega obremenjevanja uporabnikov, pa tudi v digitalizaciji procesov ter aktivni pomoči pri pridobivanju raznoraznih dovoljenj, so zapisali.

Vsako leto en drugi tir

Svoj apel so premieru danes posredovali tudi v Klubu slovenskih podjetnikov, s katerim mu sporočajo, da so plačne zahteve presegle vse razumne meje. Pri čemer dodajajo, da se je razlika med povprečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju od oktobra 2013 do enakega obdobja lani podvojila. Z 207 evrov se je povečala na 414 evrov, v korist v javnega sektorja.

duplicate

Marjan Batagelj. Foto: Jure Eržen/Delo

»Zahteve sindiatov so povsem nerazumne. Te milijarde ne bomo zakockali samo za eno leto, ampak za vsa prihodnja leta, vsako posebej. Vsako leto en drugi tir. Na čigavih bremenih? Spet na plečih podjetništva in naših zaposlenih,« je kritičen Marjan Batagelj, predsednik kluba.

Podjetniki so zato oblikovali svoje zahteve, med katerimi je ukinitev vseh kriznih davkov za podjetja, priprava davčne reforme za razbremenitev plač v obeh sektorjih in odprava plačnih anomalij, ki jo je vlada povzročila z dvigom plač v zdravstvu. Zadnje mora storiti znotraj vrednosti zdajšnje plačne mase.