Govor Belanov se več ne more izgubiti

Belanski narečni govor: knjiga besed in vseh njihovih posebnosti.

Objavljeno
24. november 2016 09.14
Franc Milošič
Franc Milošič

Po štirih letih zavzetega dela je uredniški odbor narečnega slovarja za območje haloških Cirkulan dobil v roke poskusni odtis te izjemne knjige, v katero so zložili več kot 6000 gesel belanskega govora.

Skoraj 400 strani obsegajoči slovar bo izšel na barbarno 4. decembra letos, ko Društvo za oživitev gradu Borl že tradicionalno priravlja praznični, semanji in kulturni dan. Ko je društvo pred leti zastavilo tudi svoj knjižni program, ni nihče vedel, da bo zbiranje domačih narečnih besed, njihovo zapisovanje, preučevanje njihovih besednih zvez in pojasnjevanje rabe posameznih v vsakdanjiku tako obsežno, naporno in dolgotrajno. »Na tisoče ur smo vložili v pripravo,« pojasnjuje predsednica društva, ki je tudi založnik in izdajatelj slovarja, Sonja Golc. Na ministrstvu za kulturo so na razpisu dobili okrog 6000 evrov, skoraj poldrugegag tisočaka je dodala občina Cirkulane in s tem jim je uspelo pripraviti vrsto narečnih delavnic, zbirati besedje med ljudmi, ga urejati, preučiti, obdelati in slovar še natisniti.

Belansko narečje je izredno melodično, že sploh prvi zapisi o Halozah in Haložanih so opisovali njihovo pojočo govorico. Za nameček pa je v vsaki od šestih haloških far govor nekoliko drugačen, pri posameznih besedah pa popolnoma neprimerljiv s sosednjim. Belani so prebivalci današnjega ozemlja občine Cirkulane, ime so dobili po potoku Bela, ki teče skozi vso občino.

»Posamezne vasi znotraj območja imajo različne izgovarjave, celo različne besede, tako da smo preučili in obdelali veliko različic, kar slovar še dodatno bogati,« poudarja Martin Prašnički, ki je tudi spisal dolg, natančen ter za razumevanje in uporabo besed potreben uvod v slovar. Da ni prav veliko takšnih narečnih slovarjev, so ugotovili kmalu po začetku dela. Dva prleška, pa kostelskega omenja uredniški odbor, ki je tudi moral pripraviti posebno pisavo in ustrezno dialektološko označevanje zapisanih gesel in zvez. Ko pa je njihovo delo pohvalil profesor mariborske pedagoške fakultete Bernard Rajh, ki je tudi sam že pripravljal narečni slovar Cerkvenjaka, so se šele začeli zavedati, kako veliko in pomembno delo so opravili.

Ker pa je govorjenje Belanov tako posebno in melodično, bo k slovarju priloženih na zgoščenki še 22 posnetkov različnih zgodb in pripovedi, med njimi bo nekaj interpretiranih, za druge so posneli domače govorce, predstavlja koristen dodatek h knjigi Mira Petrovič. Pripravljavci so med delom naleteli na veliko presenečenj, besed, ki jih nekateri niti poznali niso, in ugotovili, da je narečje najbolj intimen človekov govor. »V njem se nauči živeti, razmišljati in čustvovati, šele prek njega se nauči uradnega knjižnega jezika,« poudarja Petra Letonja. »To ni za vselej končana knjiga. Pričakujemo veliko odziva nanjo. Ker se tudi narečje spreminja, bo treba v prihodnosti še kaj dodati ali spremeniti,« pa dodaja Petra Petek.