»Govorim o ustanovi, ki je odgovorna za inkvizicijo«

Lamo Shenpena Rinpočeja ustoličujejo za dežurnega kritika RKC, sicer ga ne bi proti običajnim navadam demokracije ustoličili za člana sveta RTV, trdi teolog Janez Juhant.
Objavljeno
12. avgust 2010 10.45
Dejan Karba
Dejan Karba
Ljubljana - Po nedavnem krstu Triglava, večnamenske ladje Sovenske vojske, ki jo je pred izplutjem iz sanktpeterburške ladjedelnice kot vodja vojaškega vikariata Slovenske vojske blagoslovil Jože Plut, se je najprej oglasil direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič. Menil je, da gre za sporno dejanje. Malo po tem se je v Delu oglasil še Shenphen Rinpoče, tibetanski budistični lama, ki je prepričan, da je blagoslavljanje orožja neprimerno ter v globokem nasprotju z etičnimi načeli, ki jih učijo pristne religije. Meni, da je »v okviru državnega dogodka« Plut krstil vojaško ladjo »kar v imenu vseh preostalih verskih skupnosti, brez njihovega predhodnega privoljenja in z obredjem, lastnim njegovi verski skupnosti«.

Presenetil pa je Lama Shenpen Rinpoče, predstojnik Budistične kongregacije Dharmaling, v svojem nadaljnjem pisanju, »Ateistični davkoplačevalski denar pa se še naprej zapravlja za verske potrebe najbogatejše verske skupnosti«, ter se ob tem vprašal, kako dolgo se bo to še dogajalo.

»Denar naj bi se 'zapravljal' za večino davkoplačevalcev, ne le za privilegirance, kot si razlagajo nekateri, mar ne?« se ob tem sprašuje teolog Janez Juhant, profesor ljubljanske teološke fakultete, ki dodaja: »Saj gre menda za dobrobit vernih in po izračunih gre za dobrobit vernih in ateistov, saj so dobro vzgojeni državljani za državo najboljše. Čudno, da vernik Rimpoče tako razmišlja. Primerjalno: zakaj naj bi torej toliko ljudi na svetu podpiralo preživetje tibetanskih budistov?«

Rinpoče meni, da »sedanja vlada nima jasne strategije na področju odnosa z verskimi skupnostmi«, ter še, da »prepletanje države in največje verske skupnosti« kljub krajšim premorom vztrajno poteka. Napake budistični lama opaža tudi na ljubljanski teološki fakulteti: »Tam naj bi pravilno poučevali vse religije, toda, kdo predava o budizmu? Katoliki, ki ne razumejo globin budizma, nekateri teologi pa celo namenoma podajajo izkrivljeno sliko o budizmu,« pri čemer je Rinpoče omenil teologa Karla Draga Ocvirka, ki je trenutno v misijonih na Salomonskih otokih.

»Ne razumite me narobe, moje besede niso niti najmanj uperjene proti krščanstvu (do Jezusa gojim globoko spoštovanje), temveč grajajo to, kar so nekatere ustanove storile z Njegovim naukom,« so Rinpočejeve besede o »farizejih 21. stoletja«, pri čemer se budistični lama sprašuje, »koga bi Kristus nagnal iz svojega templja v 21. stoletju, potem ko so koncil za koncilom popačili njegovo sporočilo«. Rinpočeve besede smo pri njem dodatno preverili. Odgovoril nam je, da je »morda« govoril o »tisti ustanovi, ki je na primer odgovorna za križarske vojne in inkvizicijo in ki je samovoljno pobila več tisoč ljudi v imenu svojega boga. To se je dogajalo tudi v Sloveniji, kjer so pobijali nevernike, pogane ali celo kristjane iz drugih cerkva. So pri tem početju spoštovali Jezusovo sporočilo?«

Rinpoče: Vse neprijetne plati življenja izvirajo iz ozkoglednosti

»To naj si gospod Rimpoče, še bolj pa oni, ki ga ustoličujejo za dežurnega kritika RKC (sicer ga ne bi proti običajnim navadam demokracije ustoličili za člana sveta RTV), preberejo v moji knjigi Občutek pripadnosti. Seveda pa bodimo pošteni in merimo z enakimi vatli povsod,« zgoraj omenjeno komentira Juhant, ki meni, da »odgovor glede sovražnosti do Rimokatoliške cerkve lahko da le omenjeni sam. Čeprav je sovražnost skregana tudi z budizmom, saj to ni namen nobene religije. Vsakdo pa se glede RKC ob branju dokumentov drugega vatikanskega cerkvenega zbora lahko prepriča o nasprotnem«.

»Pri nas v Sloveniji je mogoče vse izrabiti, in če govorimo o naši (pol)preteklosti, je seveda zadeva toliko bolj prosojna,« še ugotavlja Juhant in se sprašuje: »Kje pa so pa evropski standardi? Dalajlama išče in dobiva močno podporo ravno na teh standardih«.

Juhant zatrjuje, da na univerzah veljajo akademski standardi, ki jih upošteva tudi sam, »tudi pri poučevanju budizma, o čemer pričajo moji študenti. Sam lahko zagotavljam, da sem vedno z velikim spoštovanjem govoril o budizmu in tudi g. Rimpočeju sem omogočil sodelovanje pri simpozijih v Sloveniji in v tujini (Dunaj).«

Rinpoče meni, da »vse neprijetne plati življenja izvirajo iz ozkoglednosti, pohlepa, pomanjkanja sočutja in velikodušnosti. Ne glede na politično ali versko prepričanje; Jezus, prosim, vrni se, veliko dela te čaka - v Tvojem templju in v vsej družbi - mogoče celo z roko v roki z Budo, da bi položil temelje zdrave družbe, ki ne bi bila samo strpna, temveč tudi spoštljiva in sočutna.« Juhant mu odgovarja, da lahko »začnemo kar vsak pri pri sebi in ni treba klicati nazaj ne Jezusa ne Bude, pač pa pokažimo - za kar se sam zavzemam -, kako nas naše prepričanje usmerja ne v sramotenje ljudi, ampak v dialog med nami ne glede na to, kakšno prepričanje ima kdo. Zato pa je treba, kot je dejal Gandi, gojiti dobre misli, govoriti spoštljive besede in težiti k dobrim (spravnim) dejanjem. Očitno smo v Sloveniji še daleč od tega in čim bolj se vpregamo v omenjene politične kalkulacije, tem slabše za vse«.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela