Gradbinci dražji, občine v težavah

Vstajenje od mrtvih slovenske gradbene panoge v zadnjem času občinam povzroča precej težav. Izhod iz krize je namreč povzročil dvig cen gradbenih storitev, izvajalci pa so tudi precej bolj zasedeni, zato so občine prisiljene selekcionirati projekte. Gradbeniki opozarjajo, da so se cene samo dvignile na realno raven.

Številne občine so se znašle v neljubem položaju, saj so v proračunih za gradbene naložbe rezervirale denar na podlagi izkušenj in cen iz preteklih let, ponudbe, ki jih zdaj prejemajo na razpise, pa so tudi za 75 odstotkov višje od pričakovanih stroškov – če se gradbinci sploh odzovejo. »V primerjavi s prejšnjimi leti, ko so sredstva v proračunu zaradi nizkih cen v gradbeništvu ostajala, je letos ravno obratno. Ocene investicij smo pripravili glede na ponudbe iz preteklih let, zaradi višjih cen pa nam za naložbe zdaj v proračunu zmanjkuje denarja,« je pojasnil Borut Rovšček iz pisarne za naložbe tolminske občine.

V Ajdovščini opažajo, da izvajalci za dela porabijo več časa, prelagajo datume začetka dela oziroma še bolj zamujajo. »Izbrani gradbinci nimajo na voljo niti strojnih niti kadrovskih zmogljivosti, vnovična konjunktura jih je očitno presenetila,« je prepričan Edo Pelicon z ajdovske občine, ki opozarja, da so ob načrtovani prenovi starega mestnega jedra mesta trčili v vse navedeno. Izračun za prenovo Kastre so pripravili na podlagi cen podobne prenove v Vipavskem Križu izpred dveh let in trimilijonsko postavko vključili v proračun: »Na razpis za izbiro izvajalca so septembra prispele tri ponudbe, ki pa so bile vse za več kot za milijon evrov dražje. Zaradi razkoraka med oceno stroškov in ponudbami se bomo morali zadolžiti. Drugi projekti zaradi tega še niso ogroženi, se pa lahko zgodi, da bodo, če bodo cene prihodnje leto še naraščale.«

Skrbijo jih zajetnejši projekti

Čeprav novogoriška občina ta hip nima odprtih razpisov za večje naložbe, pa na javna naročila za manjše vrednosti sploh ne dobi ponudbe. »Predvsem nas zvišanje cen skrbi pri prioritetnih, finančno zajetnejših projektih, kot so urejanje športnega parka in gradnja pokritega bazena, celovita prenova Cankarjevega naselja ali gradnja kolesarskih povezav. Še posebej, ker se investicijska sredstva občinam zmanjšujejo,« je poudarila Petra Bajec.

Sogovorniki ocenjujejo, da so cene poskočile za deset do dvajset odstotkov, za nekatere manjše posege pa dobivajo tudi skoraj dvakrat višje ponudbe od predvidenega. A Rovšček pri tem priznava, da so bile cene gradbenih storitev v zadnjih letih nerealno nizke: »S takšnimi cenami so bili izvajalci uspešni na razpisih, a nato niso dobili podizvajalcev, zato so se naložbe zamikale, izvedbe so bile ponekod slabše zaradi uporabe manj ali cenejšega materiala.«

Iz ene skrajnosti v drugo

V Kolektorju CPG so potrdili rast cen in naložb na področju javnega in tudi zasebnega sektorja: »Porast je zaznati predvsem pri infrastrukturnih projektih in v industrijski gradnji, manj pri stanovanjski.« Rast je posledica presežka povpraševanja na trgu, poleg tega tržne cene v preteklih letih niso pokrivale realnih stroškov gradnje, kar se je kazalo v stagniranju gradbene stroke, pravijo v podjetju, kjer bodo letni načrt presegli za približno 35 odstotkov. Ker so investitorji uporabljali nerealno nizke podlage za izračune stroškov gradenj, se zdaj zdi, da so se te čezmerno podražile, čeprav so se šele v zadnjem obdobju približale normalnim vrednostim, ki omogočajo gradbenim podjetjem normalno delovanje,« pravi Alenka Zgaga iz CPG.

V CPG ocenjujejo, da cene v povprečju niso poskočile za več kot 13 odstotkov, odvisno tudi od gradbenega segmenta in zasedenosti zmogljivosti. Gradbeniki poudarjajo, da v zadnjem času ne morejo slediti terminskim planom, saj delavcev in proste mehanizacije na trgu domala ni: »Zaradi neenakomernega financiranja z ekstremnimi padci in veliko rastjo v obdobjih, ki so sledila, gradbena podjetja drvijo iz ene skrajnosti v drugo in nenehno menjavajo politiko poslovanja, ki pa ne omogoča stabilne poslovne rasti. Za normaliziranje stanja v gospodarstvu je nujno, da se investiranje načrtuje s konstantno rastjo nekaj odstotkov na leto, kar bi omogočalo stabilen trg in stalno gospodarsko rast,« je prepričana Zgaga.