Gradbišča na avtocestah ostajajo nujno zlo

Če se hočemo izogniti zastojem, bo treba spremeniti potovalne navade in uvesti sistemske rešitve.

Objavljeno
04. junij 2019 11.00
Posodobljeno
04. junij 2019 11.40
V kolonah spet ta konec tedna in še vse poletje? FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Čeprav se Slovenija po kakšnem čudežu še letos odloči, da na najbolj problematičnih odsekih štajerske in primorske avtoceste (AC) vzpostavi sistem PKP – pas za konični promet –, se bomo vsaj še pet poletij proti morju vozili podobno, kot se v jutranjih konicah proti prestolnici ob delavnikih vozijo tisoči Slovencev – po polžje, med stotinami tovornjakarjev ter vrsto gradbišč. Na poti proti morju pa deluje še en »uničujoč« faktor: kolone tujcev, kot je bilo ta konec tedna. Že zdaj Dars opozarja na zelo gost promet zaradi binkoštnih praznikov in počitnic v nekaterih evropskih deželah tudi za prihajajoči konec tedna.
 
image
Vsako leto je na naših cestah pet odstotkov več prometa. FOTO: Arhiv Dars


Promet na naših cestah se na leto sicer poveča za pet odstotkov. Zastojem in gostejšemu prometu, pravijo na Darsu, se ni več mogoče ogniti. Jutranje konice trajajo tudi do štiri ure (do desete ure), največ časa, kar 82 minut, pa v njih izgubijo potniki iz smeri Štajerske na odseku Domžale–Šentjakob. Primorko ob delavnikih najbolj obremenjujejo težki tovornjaki: med šesto in deveto uro jih je v povprečju 800, a  trenutno, pravijo na Darsu, ne iščejo rešitev v omejevanju prometa z njimi, saj »ni verjetno, da bi promet brez tovornjakov 'teoretično' potekal brez zastojev«. Stalnica so tudi prometne nesreče na AC in hitrih cestah: v letu 2018 so jih našteli 1493 ali 15,3 odstotka (198 več) več kot v 2017.
 

Potrebujemo sistemske rešitve


image
Zastoj na primorki. FOTO: Promet.si


In rešitev? Veliko lahko storimo ljudje, marsikaj pa tudi država; prvi spremenimo potovalne navade, druga bi morala iskati sistemske rešitve. Nekaj se jih ponuja, a gradbišča ostajajo nujno zlo – mnoga tudi poleti, kajti omrežje se stara in z vedno večjimi prometnimi obremenitvami raste tudi obseg obnovitvenih del.
 
»Avtoceste se obnavljajo vse leto, ko so za to izpolnjeni vremenski pogoji, med marcem in novembrom, ko nastopi čas zimske službe,« pojasnjujejo na Darsu. Posebej planirajo dela poleti le na tistih odsekih, zagotavljajo, kjer »promet zaradi manj dnevnih migracij v službo in nazaj upade tudi do 20 odstotkov – kot je to primer ljubljanske obvoznice«. Na obremenitve najbolj vplivajo tovorna vozila, ki 10.000-krat bolj obremenijo vozišče kot osebno vozilo. Dars sicer upravlja dobrih 1400 kilometrov smernih vozišč oziroma polovic avtocest; vsako leto bi jih morali obnoviti 70 kilometrov, da bi bila nova vozna površina na posameznem odseku vsaj vsakih 20 let.
  Dars je na podlagi idejnih zasnov za sistem PKP na avtocestnih odsekih Krtina–Zadobrova in Kozarje–Vrhnika že pristopil k simuliranju predlagane rešitve, od katere bo odvisna morebitna uporaba odstavnih pasov za vožnjo. Ko bo odločitev znana, bodo od začetka gradnje do izvedbe sicer potrebovali še pet let ... Še letos bo začelo delovati dvajset novih elektronskih (pol)portalov, med drugim tudi na primorki. Z njimi bodo upravljali tudi hitrost vožnje in s tem večjo pretočnost. Ko bodo števci zaznali, da je promet povečan, bodo sprožili program, po katerem se bo hitrost prek portalov na odsekih omejevala z, denimo, 130 na 80, 60 … kilometrov na uro.