Gradovi Posavja skupaj v boj za turiste

Pri prireditvah si ne bodo več skakali v zelje, obiskovalce posameznega gradu bodo z zgibanko vabili k obisku preostalih.

Objavljeno
03. februar 2016 08.41
Janoš Zore
Janoš Zore

Brežice - V petih posavskih gradovih, ki so v javni lasti in so odprti za obiskovalce, ter v mokriškem gradu Term Čatež so lani uradno imeli 82.400 obiskovalcev. Da bi povečali število turistov in preprečili, da bi si z dogodki na isti dan odžirali obisk, so se upravljavci gradov povezali in izdali skupno promocijsko brošuro. Trije posavski gradovi v državni lasti pa še naprej ostajajo zaprti za javnost.

»Ideja, da bi naredili koledar dogodkov vseh gradov, da se prireditve ne bi podvajale na isti dan, je stara že več let,« pravi Hrvoje Teo Oršanič, direktor Kozjanskega parka s sedežem na gradu Podsreda, ki z izjemo dela dvorišča v brežiški občini stoji na območju občine Kozje: »Ko je Alenka Černelič Krošelj leta 2014 postala direktorica Posavskega muzeja s sedežem v Brežicah, je začel nastajati projekt Gradovi Posavja

V začetni fazi sodelovanja posavskih gradov so si določili dva cilja. Poleg skupnega usklajevanja urnika prireditev je želja partnerjev tudi krepitev promocije na vseh ravneh: na spletnih omrežjih, na sejmih, v medijih in pri skupnih dogodkih. Velik poudarek je namenjen spodbujanju gostov, da po ogledu enega izmed gradov zavijejo še v druge v bližini. Turisti, ki bodo s štampiljkami v brezplačni brošuri izkazali obisk vseh petih srednjeveških stavb (Brestanica, Brežice, Kostanjevica na Krki, Podsreda in Sevnica), bodo prejeli nagrado v obliki sezonskih produktov in spominkov: piškote iz Brežic, sok iz kozjanskega jabolka, čokoladico iz brestaniškega gradu, modro frankinjo iz sevniškega ... »Povezovanje je priložnosti, da naredimo skupne zanimive kulturno-turistične produkte,« je prepričana Mojca Pernovšek, direktorica občinskega KŠTM, ki upravlja sevniški grad.

Neformalno in prostovoljno

»Projekt je neformalno sodelovanje upravljavcev petih gradov in predstavnikov Term Čatež, ki imajo v lasti grad Mokrice. Ti se udeležujejo naših sestankov, a so se v zadnjem trenutku odločili, da njihova zgradba v zgibanki za zdaj ne bo predstavljena,« pravi Alenka Černelič Krošelj: »Vsi v projektu delujemo prostovoljno, po svojih močeh. Izdajo 30.000 brošur smo plačali iz lastnih sredstev. Razdeljevati smo jo začeli januarja. Odzivi so pozitivni, obiskovalci so napovedali, da se bodo odpravili tudi v druge zgradbe. Pohvalili so format in predstavitev informacij v slovenskem in angleškem jeziku.«

 


K projektu so bili povabljeni tudi predstavniki ministrstva za kulturo, a je to prošnjo za aktivno sodelovanje zavrnilo. Trije veliki državni gradovi v Posavju so brez vsebine, čeprav je država vanje od leta 2000 vložila šest milijonov evrov.

Zametki vsebinskega sodelovanja

Prihodnost projekta Gradovi Posavja je precej odvisna od uspešnosti pri pridobivanju EU-sredstev. Kadrovske ekipe in finančne zmožnosti zaposlenih v gradovih so zelo majhne. Vloge vodilnega partnerja pa ne prevzame niti regijska razvojna agencija, ki naj bi bila pristojna za razvoj neizkoriščenih potencialov Posavja.

Upravljavci pokrajinskih gradov bodo prvo skupno vlogo za pridobitev EU-sredstev oddali do 11. marca, ko se bo iztekel rok za prijavo na razpis za sredstva programa za spodbujanje čezmejnega sodelovanja na področju kulturne in naravne dediščine. »S tem bomo programe različnih zavodov prvič dali na isti imenovalec,« pravi Helena Rožman iz krškega mestnega muzeja, pristojnega za brestaniški grad. »Na podlagi zbranega bomo videli, kako lahko tudi vsebinsko tesneje sodelujemo v prihodnosti,« dodaja Goran Milovanović iz kostanjeviške Galerije Božidar Jakac: »Po ponudbi smo različni. A ne toliko, da ne bi mogli sodelovati.«