Tiskane izdaje
V Vidmu pri Ptuju so haloški vinogradniki sinoči ustanovili vinarsko zadrugo. Dobra desetina in pol jih je že vplačala obvezne ustanovitvene deleže (100 evrov, toliko naj bi znašala tudi letna članarina), skupaj s tistimi, ki jih bodo do konca tedna, pa bodo v začetku prihodnjega meseca na volilnem občnem zboru izbrali organe zadruge. Število zadrug zadnja leta v Sloveniji stalno narašča in to na različnih področjih.
Haloška vinogradniška zadruga bo poleg zadružniškega principa organizirana še kot socialno podjetje in v Lokalni akcijski skupini, ki je pripravila osnovne akte, so skušali oboje kar najbolj učinkovito združiti in povezati. Pripravili so več predstavitev in delavnic za potencialne člane, pri tem pa tesno sodelovali tudi s posebno vladno skupino, ki je pripravila posebne (še posebej kmetijske) ukrepe za hitrejši razvoj Haloz. "Cilj in namen zadruge so nižji stroške pridelave grozdja, proizvodnje in prodaje vina. Že na začetku bodo člani imeli na voljo promocijske in prodajne prostore v Vidovi kleti na Vidmu, pa tudi v Viničarskem muzeju na Gorci, v Turistično informacijski pisarni na Ptujski gori, v naslednji fazi pa bomo skušali takšen prostor pridobiti še na gradu Borl," pojasnjuje za letos pripravljeni program zadruge Jernej Golc iz Podeželskega razvojnega jedra Halo.
Že v prvem letu delovanja naj bi zadruga pripravila celostno podobo in tako začela povezovati vinogradnike in kletarje v enotno haloško blagovno znamko. Tudi potrebno dodatno delovno silo za vinogradnike naj bi organizirala, pa izposojo strojev, pomagala pri iskanju novih produktov in pomagala pripravljati projekte za pridobivanje dodatnih sredstev na razpisih.
Haloze slovijo po dobrih vinogradniških legah in vsi strokovnjaki ugotavljajo, da ni boljših rešitev za obdelovanje te zemlje, kakor so vinogradi. A razdrobljeno in nepovezano vinogradništvo vodi v zamiranje in opuščanje takšne pridelave. Še leta 1900 je bilo v Halozah 2.739 hektarov vinogradniških površin, leta 1986 pa samo še 1.257 hektarov. V lanskem letu so vinogradniki v Halozah obdelovali le še 795 hektarov vinogradov. Zato je tudi vladna delovna skupina za razvoj Haloz v lanskem letu pripravila kar 20 konkretnih ukrepov, kako bi vinogradništvu v naslednjih letih pomagali ponovno na trdne noge. Ustanovitev zadruge za povezovanje, promocijo in pospeševanje prodaje vina je eden od teh ukrepov. Zdaj je v Halozah kar 1.800 vinogradnikov, ki obdelujejo do pol hektara nasada (skupaj 273 hektarjev), naslednjih 120 jih obdeluje od polovice do petih hektarov (skupaj 135 hektarov) in le 40 jih ima več kot 5 hektarov vinograda (skupaj 387 hekatrov).
Haloška vinarska zadruga bo že 88. slovenska zadruga s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Prvo med vinarskimi v samostojni Sloveniji pa so že leta 1993 ustanovili vinogradniki Bizeljskega in Brežic in dobro dela še danes, ima pa okrog 170 članov. Vinarsko zadrugo imajo tudi v Mariboru, pred letom pa je sedem najemnikov vinogradov na Piramidi ustanovilo še eno - Vino Piramida Maribor. Na zgodovinskih temeljih medvojnih in vinarskih zadrug med obema vojnama pa bi bilo mogoče ustanoviti še veliko zadrug.
Predsednik upravnega odbora Bizeljsko-brežiške zadruge Ivan Šekoranja, ki že 22 let vodi to zadrugo, pa takole strne pomen in cilj zadružnega povezovanja: "V naši neprofitni zadrugi smo vsi enaki. Imamo svoj laboratorij in filter, članom nudimo usluge, vsi delamo volontersko. Imeli smo eno samo delovno mesto, pa smo ga ukinili, zdaj nujne stvari, ki jih ne zmoremo sami, urejamo s podjemno pogodbo. Mi smo sami sebi namen in sami sebi servis. Pomagamo si. Zadruga je dobra stvar, če so dobri njeni člani. Če pa je kdo prišel s figo v žepu, je pa tako ali tako že odpadel. Začeli smo s 112.000 mark vredno zadrugo, danes je vredna vsaj tri milijon in pol evrov."
