Harij Furlan v boj za nov mandat

Ljubljana - Dosedanji vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Harij Furlan se poteguje za nov mandat. Tokrat nima nobenega protikandidata, tudi na pravosodnem ministrstvu so potrdili, da so do izteka roka dobili eno prijavo.

Višji državni tožilec Harij Furlan, ki najbolj izpostavljeno tožilstvo v državi vodi od februarja 2012, se je, kljub nekaterim različnim ugibanjem v javnosti, da se za vodenje SDT ne bo potegoval še enkrat, odločil za ta korak. Po nekaterih naših informacijah odločitev zanj ni bila preprosta, zagotovo je pomembno vlogo pri tem, da še enkrat kandidira, imel tudi generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je delo SDT, odkar ga vodi Furlan, ocenil za dobro.

Najprej na vrsti Klemenčič in Šketa

Najprej bosta o Furlanu, ki je moral ob kandidaturi priložiti življenjepis z opisom strokovne dejavnosti in program vodenja tožilstva, ta mora vsebovati predvsem oceno stanja na SDT, oceno tveganj in priložnosti za izboljšanje njegovega delovanja, svoje povedala generalni državni tožilec Drago Šketa in pravosodni minister Goran Klemenčič. Šketovo mnenje za državnotožilski svet (DTS), ki ima zadnjo besedo pri imenovanju vodje SDT, ni obvezujoče. Odločitev DTS je pričakovati jeseni (ali nekoliko kasneje, vendarle pa pred decembrom, ko bo celotni sedanji devetčlanski sestavi DTS potekel mandat), pred tem pa Klemenčičev predlog, ali Furlana predlaga za vodenje SDT.

Stari in novi izzivi

Če bo dvainpetdesetletni Primorec iz Renč - pred nastopom prvega mandata je vodil Nacionalni preiskovalni urad, pred tem pa je bil že član posebne tožilske skupine, kasneje pa je služboval tudi na mednarodnem tožilstvu v BiH -, ki je v tožilskih vrstah 22 let, dobil soglasje državnotožilskega sveta, bo specializirano državno tožilstvo, ki preganja najbolj zahtevne primere gospodarske, organizirane in korupcijske kriminalitete, od februarja prihodnje leto, ko mu bo potekel prvi mandat, vodil še nadaljnjih šest let. Za zdaj Furlan ni pripravljen povedati več kot to, da je oddal kandidaturo, izzivov za naprej pa mu zagotovo ne bo zmanjkalo. Pregon bančne kriminalitete in korupcije sta najvišje uvrščeni na prednostni lestvici njegovega dela in dela SDT. Del stroke in politike njegovo delo različno ocenjuje, zagotovo pa drži, kot nam je Furlan dejal v enem od pogovorov, »da bo vsaka oblast, vsak politik rekel, da se bori proti gospodarskemu in organiziranemu kriminalu ter korupciji, dokler preiskovalci ne pridejo blizu njega in tistih, ki stojijo za njim«.

Generalni državni tožilec nam je pred kratkim povedal, da si bo prizadeval za popolnitev vrst SDT s strokovnimi sodelavci, saj jih ima sedanja 29-članska ekipa, ki se spopada z zahtevnimi primeri, zelo malo. Prav tako bo Drago Šketa poskušal prepričati Gorana Klemenčiča, da bi spremenili zakon o državnem tožilstvu v delu, ki določa, katera kazniva dejanja preganja SDT. Prvi človek tožilstva je prepričan, da je področje dejavnosti SDT preširoko in da je treba zožiti krog kaznivih dejanj, s katerimi se ukvarja SDT. Med njimi je še vedno nekaj takšnih, ki spadajo med klasična kazniva dejanja.