Tiskane izdaje
Državnotožilski svet bo jutri odločal, ali je Harij Furlan, dosedanji vodja Specializiranega državnega tožilstva RS (SDT), ki se ukvarja s pregonom najzahtevnejših oblik klasičnega, organiziranega, gospodarskega in korupcijskega kriminala, pravi človek, da to tožilstvo vodi še nadaljnjih šest let. Protikandidata nima.
Ko se je prvič potegoval za ta položaj, je bila njegova protikandidatka okrožna tožilka Blanka Žgajnar, zdaj gre v ta boj sam. Vodenje najbolj izpostavljenega tožilstva v državi je ves čas na preizkušnji. Ocene o tem, kako je triinpetdesetletnemu Primorcu s triindvajsetletnim tožilskem stažem – pred nastopom prvega mandata leta 2012 je vodil Nacionalni preiskovalni urad, pred tem pa je bil že član posebne tožilske skupine, kasneje pa je služboval tudi na mednarodnem tožilstvu v BiH – uspelo odgovoriti na izzive, so zelo različne.
Čeprav so sodne epiloge, ki za tožilce pomenijo poseben uspeh, če gre za obsodilne sodbe, dočakali že Dušan Črnigoj, Ivan Zidar, Hilda Tovšak, Bine Kordež, Boško Šrot in Igor Bavčar, je specializirano tožilstvo, potem ko je očitno našlo nekaj odgovorov, kako se spopasti z nečednimi tajkunskimi posli, pred novimi zahtevnimi nalogami: bančna luknja, korupcija v zdravstvu, Teš 6, javna naročila.
Nezadostni premiki
Generalni državni tožilec Drago Šketa, ki ima bolj ali manj zasluge za to, da je Furlana prepričal v ponovno kandidaturo, pravi, da so v dosedanjem mandatu vodenja pri delu SDT opazni premiki, so pa pred tem tožilstvom novi izzivi, ki zadevajo bančno področje, energetiko, zdravstvo, mogoče tudi drugi tir. Šketa izpostavlja, da se je struktura kaznivih dejanj od leta 2010 do danes zelo spremenila, tako da skorajda ni mogoče vleči vzporednic s tem, s kakšnimi zadevami so se tožilci ukvarjali pred osmimi leti in s kakšnimi se danes. Poseben problem je tudi to, da na nekaterih področjih še ni izoblikovane sodne prakse (izdaja notranjih informacij, sovražni govor, zaplemba premoženja), kar je težava, ki jo priznava tudi sodstvo. Ena od prvih nalog novega vodje bo popolnitev vrst SDT, saj se desetim dodeljenim tožilcem izteka mandat.
Sicer pa vrste SDT zapuščata dva tožilca, in sicer Stanislav Pintar, ki je med drugim vodil finančno preiskavo zoper Janeza Janšo, in Jože Kozina, ki se je ukvarjal z bančno kriminaliteto in postaja član vrhovnega tožilstva z obvezo, da kolegom na SDT še pomaga.
Minister o Furlanu
Goran Klemenčič je predlog za Furlanovo imenovanje napisal po tem, ko je dobil pozitivno mnenje Draga Škete in ko je s kandidatom opravil pogovor. V njem mu je povedal, da pričakuje učinkovitejše vodenje SDT. Ne samo pri delu, ki se pozna navzven – pravnomočno vložene obtožnice –, ampak tudi v boljši notranji komunikaciji, organiziranosti dela, določitvi prioritet in »uporabi mehanizmov državnotožilske uprave, ki jih zakon daje predstojniku za zagotavljanje zakonitosti, hitrosti in vzdržnosti dela na posameznih zadevah«, česar se, tako pravosodni minister, zavedata tako kandidat kot tudi generalni državni tožilec. Nekateri pravijo, da delo SDT, ki je tarča levih in desnih kritik in ki je že tako in tako zahtevno, obremenjujejo tudi notranje razprtije in nezadovoljstva.
Kaj pričakovati od SDT, ki je prvo v državi poklicano za pregon najbolj zahtevnih in družbeno škodljivih oblik kaznivih dejanj? »Odločen prehod v dosledno izvajanje politike pregona, kar pomeni učinkovitost pri sprejemanju tožilskih odločitev ter kakovostno in profesionalno zastopanje obtožnih aktov pred sodišči, obenem pa krepitev zaupanja posameznikov v delovanje institucij pravne države,« sporoča Klemenčič.
Manj je več
Harij Furlan ne razkriva, kaj je zapisal v programu vodenja SDT za naslednjih šest let. Ve pa se, da Dragu Šketi ni uspelo prepričati Gorana Klemenčiča, da bi spremenili zakon o državnem tožilstvu v delu, ki določa, katera kazniva dejanja preganja SDT. Prvi človek tožilstva je prepričan, da je področje dela SDT preširoko in da je treba zožiti krog kaznivih dejanj, s katerimi se ukvarja SDT. Med njimi je še vedno nekaj takšnih, ki spadajo med klasična kazniva dejanja.
