Hartnerjevi dobijo denar, država obdrži grad in občina vilo

Dedinja Ferdinanda Hartnerja po poravnavi dobila odškodnino namesto vračila v naravi

Objavljeno
17. marec 2017 21.53
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Murska Sobota - Šele te dni je v javnost pricurljala novica, da se je država z dedinjo pred- in medvojnega soboškega župana Ferdinanda Hartnerja Elisabeth Wurth že sredi decembra poravnala glede njenega zahtevka za vračilo Hartnerju zaplenjenega premoženja. Dogovor obeh strani je bil, da Wurthova dobi 1,3 milijona evrov in obresti in odstopi od vseh zahtevkov po vračilu premoženja v naravi ali denarju.


Denar, skupno skoraj 1,9 milijona evrov,  je država sedaj že nakazala njenemu odvetniku, Wurthova pa je medtem umrla in odškodnina bo predmet zapuščinske razprave v sosednji Avstriji.

Poravnava in nakazilo dogovorjenega zneska sta bila samo tehnična izvedba odločitve vrhovnega sodišča, ki je v drugi polovici lanskega leta slkenilo, da je Elizabeta Wurth upravičena do vračila leta 1946 zaplenjenega premoženja njenega očeta. Po tej odločitvi je bilo samo še vprašanje, ali bo tisto premoženje, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, vrnjeno tako ali pa bo zanj izplačana odškodnina. "Za grad pri Gradu, ki je kulturni spomenih državnega pomena, vse od začetka nismo pričakovali niti zahtevali, da bi ga država vrnila v naravi, pri vili v Murski Soboti pa je bila zgodba nekoliko drugačna, saj je Elizabeth Wurth bila nanjo čustveno navezana. Na koncu smo se vendarle poravnali in dogovorili za realno denarno nadomestilo - vrednost zaplenjenega premoženja iz zaplembne odločbe iz leta 1946 smo preračunali v ameriške dolarje in ga revalorizirali v skladu s predpisi - in s tem smo zadovoljni," nam je včeraj dejal odvetnik pokojne dedinje Danilo Hari. 

Pravni postopki za vračilo premoženja kontroverznega veleposestnika, ki ga je hitro vojaško sodišče konec leta 1945 obsodilo na smrt, izgubo vseh političnih in državljanskih pravic in na zaplembo celotne premoženja zaradi kaznivih dejanj "zločinstva, veleizdaje, pripadništva okupatorjevim fašističnim organizacijam, ovaduštva, sodelovanja z okupatorjem in preganjanja Slovencev," so trajali zelo dolgo. Najprej je Wurthova zaplenjeno premoženje poskušala dobiti nazaj v denacionalizacijskem postopku. Ko se je ta končal neuspešno zanjo, pa je odvetnik Danilo Hari dosegel obnovo kazenskega postopka zoper Hartnerja pred vrhovnim sodiščem in to je zaradi hudih procesnih napak takratno obsodbo razveljavilo in Hartnerja oprostilo vseh obtožb. Ker je bila razveljavljena sodba, je postala nična tudi zaplemba premoženja in kljub temu, da je murtskosoboško okrajno sodišče sprva njihov zahtevek za vračilo premoženja v naravi ali denarju zavrnilo z obrazložitvijo, da ni mogoče dvakrat odločati o isti stvari, je Wurthovi na koncu uspelo.

Stanka Dešnik, direktorica Krajinskega parka Goričko, ki ima sedež v gradu pri Gradu na Goričkem, je s takšnim izidom postopkov zadovoljna. Težko bi si predstavljala, da bi upravo parka in nekaj manjših muzejskih zbirk iz gradu morali izseliti, če bi tega Wurthovi vrnili v naravi. "Sedaj bomo lahko nadaljevali postopno prenovo gradu, ki bo zaradi pomanjkanja denarja tako ali tako napredovala zelo počasi, do sedaj pa je nekaj let sploh stala," pravi.

Zadovoljni so tudi v mestni občini Murska Sobota, saj bo sedaj Hartnerjeva vila ostala v lasti občine. "Stavba je bila ves čas v lasti občine, zato je Wurthova na sodišču vračilo vile v naravi ali odškodnini zahtevala od nas. Ker se je sedaj država poravnala generalno in s skupnim zneskom poplačala vse zahtevke, stavba ostane nam brez kakršnihkoli obveznosti," nam je dejal vodja sekretariata za splošne zadeve pri MO Murska Sobota Drago Ružič. "Odločitve o namembnosti stavbe še ni, a ker je to lepa, spomeniško zavarovana meščanska vila, razmišljamo o tem, da bi jo obnovili in uredili kot protokolarni objekt občine."