HE Brežice: država še ne ve, kje bo vzela

Začetek gradnje 291 milijonov evrov vredne HE Brežice konec marca. Iz katerega vira bo država plačala kredit, še ni znano.

Objavljeno
24. februar 2014 20.53
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje
Brežice – Odstranjevanje zapuščene klavnice pod brežiškim gradom napoveduje marčevski začetek gradnje 291 milijonov evrov vredne HE Brežice. Kljub temu pa država po sedmih letih pisanja dokumentacije še vedno ne ve, kje bo vzela denar za financiranje dobršnega dela 173 milijonov evrov vrednih neenergetskih ureditev.

Po odobrenem okoljevarstvenem dovoljenju, ki bo pravnomočno začelo veljati danes, je družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja oddala 17. februarja.

»Temeljni kamen bo postavljen konec marca, gradnja bo trajala 42 mesecev,« napoveduje direktor podjetja Bogdan Barbič, ki težav pri zagotavljanju potrebnih 118 milijonov evrov za ureditev energetskega dela investicije ne pričakuje.

Povsem drugače je stanje na infrastrukturnem delu (akumulacijski bazen, pritoki, ceste ...). Od potrebnih 173 milijonov evrov je Slovenija pri Evropski investicijski banki (EIB) uspešno zaprosila za 75 milijonov posojila.

»Iz katerega vira bo država plačala kredit, še ni znano. Možnosti sta integralni del proračuna ali vodni sklad,« razlaga Vojko Sotošek, direktor družbe Infra, zadolžene za neenergetske posege. »Kredit nam ob rednih nakazilih iz vodnega sklada omogoča izvedbo načrtovanih del v letošnjem in prihodnjem letu.«

Kje bo država vzela 82 milijonov?

Po sedmih letih priprave dokumentacije (prostorski načrt so tri vlade sprejemale med letoma 2007 in 2012, nato je več časa od pričakovanj vzelo čakanje na okoljsko soglasje Hrvaške) bo posojilo državi dalo dodatni dve leti časa, da zapre finančno konstrukcijo za HE Brežice

Ob 16 milijonih evrov, ki jih bodo za infrastrukturne projekte prispevali HESS in elektro podjetja, je namreč iskanje virov za preostalih 82 milijonov še vedno, kot pravi Sotošek, »predmet usklajevanja. Ni izključeno niti najetje novega posojila. Glede na zakonska določila sta preostala dva možna vira vodni in podnebni sklad.«

A medtem ko bo prvi zaradi vse pogostejših vremenskih ujm širom države vedno bolj obremenjen, je podnebni skoraj prazen. Infra, ki naj bi iz tega naslova pet let prejemala po pet milijonov evrov, je lani dobila nakazilo v višini 1,6 milijona, letos pa bo ta vir zanjo povsem usahnil.

Obratovanje s triletno zamudo

Podobno kot Infra tudi energetiki računajo na posojilo EIB, navaja Bogdan Barbič: »Pogajanja za sklenitev kreditne pogodbe v višini 60 milijonov evrov so predvidena za pozno jesen, začetek črpanja sredstev pa konec leta 2015.« Preostalih 58 milijonov evrov bo HESS delno pokril iz prihodkov od prodaje električne energije, proizvedene v lastnih elektrarnah v Boštanju, na Blanci in v Krškem: »Vložek naših lastnikov, skupine HSE in Gen energije, bo znašal od 10 do 15 milijonov evrov.«

Če finančne zapreke ne bodo previsoke, bo HE Brežice začela poskusno obratovati jeseni 2017 oziroma tri leta pozneje, kot je bilo začrtano v času prve vlade Janeza Janše. Gradnja zadnje spodnjesavske HE v Mokricah, prostorski načrt je bil sprejet lani, se pred letom 2016 skoraj zagotovo ne bo začela.