Hiša za otroke, ki so bili žrtve nasilja

Pomoč najranljivejšim: Projekt po islandskem vzoru naj bi zaživel leta 2020
Objavljeno
10. oktober 2018 06.00
Posodobljeno
10. oktober 2018 06.49
V prijaznem okolju bi otroke obravnavali tako, da med postopki ne bi ponovno trpeli. Foto Leon Vidic
Ljubljana – Boljša zaščita otrok pred spolno zlorabo in drugimi kaznivimi dejanji je temeljni cilj vzpostavitve Hiše za otroke. Do žrtev in prič nasilja prijazna multidisciplinarna in medinstitucionalna obravnava naj bi v Sloveniji zaživela čez približno dve leti.

​Ministrica za pravosodje Andreja Katič, generalni državni tožilec Drago Šketa, ministrica za delo Ksenija Klampfer, državni sekretarki na ministrstvu za notranje zadeve Natalija Kovač Jereb in na ministrstvu za zdravje Pia Vračko, namestnik generalnega direktorja policije Jože Senica in predstavnica vrhovnega sodišča Mateja Končina Peternel so včeraj podpisali zavezo o podpori in sodelovanju pri implementaciji Hiše za otroke v Sloveniji. Vrata naj bi odprla leta 2020, in sicer v prvi fazi za celostno obravnavo žrtev spolnih zlorab, kasneje pa tudi drugih kaznivih dejanj.

Vse institucije, ki so poklicane za pregon kaznivega dejanja in za pomoč žrtvam, naj bi, po vzoru islandskega modela Barnahaus, v prijaznem okolju obravnavale otroka tako, da bi preprečili vnovično travmatizacijo med postopki. »Razlika med sedanjo prakso in tem modelom je, da otroka ne bomo več vozili po različnih institucijah, od policije do zdravnikov in centra za socialno delo, tožilstva in sodišča, ampak da ga pripeljemo v Hišo za otroke, kjer se ga zasliši enkrat, morebiti dvakrat. Forenzični intervju se potem lahko uporabi v kazenskem postopku,« je opisala Sabina Klaneček z ministrstva za pravosodje, kjer bodo usposabljali strokovnjake različnih profilov. ​Hiša bo stala v naselju, da ima otrok občutek, kot bi šel k nekomu na obisk, ne pa v uradno institucijo. Prizadevajo si za sredstva Norveškega finančnega mehanizma.

»Politična volja očitno je, nas pa skrbi zakonodaja. Za zagon Hiše za otroke jo bo treba popraviti, kar zahteva medresorsko usklajevanje, kjer pa se pri nas rado zatakne,« je opozoril Tone Dolčič, namestnik varuhinje človekovih pravic.