Tiskane izdaje
Kot so za časnik pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, bo obseg železniškega prometa na relaciji Trst−Divača predvidoma šele po letu 2050 upravičeval gradnjo nove hitre proge. Do takrat pa bosta državi raje obnavljali obstoječo progo Trst−Divača.
Slovenija in Italija sta prve dogovore o gradnji hitre proge med Trstom in Divačo sklenili že v začetku leta 2011, sledilo je še nekaj sporazumov, v letu 2006 pa sta podpisali pismo o nameri za sodelovanje pri izdelavi študije izvedljivosti.
V letu 2013 je nastalo celo Evropsko gospodarsko interesno združenje s sedežem v Trstu, ki je bilo zadolženo za projekt. Ustanovili sta ga družba italijanskih železnic in slovenska državna DRI, vsaka s polovičnim deležem. To združenje naj bi pripravilo vse študije za progo in njeno umestitev v prostor ter pridobilo gradbena dovoljenja.
A komaj leto dni po ustanovitvi združenja sta državi ugotovili, da na tem odseku do leta 2050 ni pričakovati dovolj tovora. »Obseg železniškega prometa na relaciji Trst−Divača bo po aktualnih scenarijih predvidoma šele po letu 2050 upravičeval gradnjo nove hitre proge,« so za Primorske novice povedali na ministrstvu za infrastrukturo.
Odločitev za to je bila obojestranska, pravijo na DRI. Državi bosta namesto hitre železnice raje obnavljali obstoječo progo Trst−Divača in jo do leta 2030 nadgradili, da bo izpolnjevala kriterije za evropske koridorske proge. Združenje, ki zaposluje šest ljudi, pa bo ugasnilo konec letošnjega leta.
Na ministrstvu so za časnik še pojasnili, da so od leta 2013, ko je bilo ustanovljeno združenje, za projekte porabili približno 630.000 evrov, evropskih sredstev pa je bilo 7,4 milijona evrov. Približno šest milijonov so jih morali vrniti.
S premikom gradnje nove proge za več kot 30 let pa bodo gotovo zadovoljni Kraševci, predvsem prebivalci vasi Žirje, ki so nasprotovali trasi proge za velike hitrosti po občutljivem kraškem terenu in preblizu naselij, še navajajo Primorske novice.
