Hitro cesto bo dobil do praga, naprej mu ni mar

Slovenj Gradec – Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os (še) ni uspelo prepričati ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, naj iz predala vzame državni prostorski načrt za hitro cesto na odsekih Slovenj Gradec–Dravograd ter Dravograd–Holmec in nadaljuje postopke za sprejetje. Na obeh odsekih del ne izvajajo že od leta 2013, za prvi odsek pa manjkajo le še vladna stališča do pripomb.

Ministrica za okolje in prostor je pojasnila, da je za nadaljevanje postopka sprejetja državnega prostorskega načrta na tem odseku sicer pristojno njeno ministrstvo, a aktivnosti na tem območju ne bodo nadaljevali, dokler jih k temu ne bo pozvalo ministrstvo za infrastrukturo.

Te pobude pa še niso prejeli in je tudi ne bodo, dokler ministrstvo za infrastrukturo ne bo izvedlo študije posodobitve prometnih povezav na relaciji Slovenj Gradec–Holmec. Stališča ministrice ni omajalo niti prepričevanje mladinske iniciative za tretjo razvojno os, da bi cesto v osrčje Koroške dobili prej, če bi vztrajali pri sprejetju »zamrznjenega« DPN na odseku Slovenj Gradec–Dravograd.

»Takšna študija je smiselna le za nadaljevanje trase od Dravograda do Holmeca, za katerega ni bila sprejeta še nobena različica,« pravi Aljaž Verhovnik iz mladinske iniciative, ki ne odstopa od stališča, da mora biti hitra cesta zgrajena do meje z Avstrijo.

Infografika: Delo

Verhovnik: Brez rešitve za nekatere obvoznice in zastoje

»Pogovarjamo se lahko le o obliki ceste, nikakor pa ne o rekonstrukciji cest od Slovenj Gradca proti mejnemu prehodu Holmec. Cestno povezavo bi tako izgubila ne le Mežiška dolina in njene gospodarske družbe, ampak tudi Dravska dolina, ki bo na hitro cesto vstopala v Dravogradu. Prav tako ne bi rešili problema obvoznic okoli Dravograda, Raven na Koroškem in Prevalj, v Slovenj Gradcu, kjer bi se štiripasovnica končala, pa bi nastajali veliki zastoji,« opozarja Verhovnik.

Darsu naročili novo študijo

Darja Kocjan z ministrstva za infrastrukturo je potrdila, da so na ministrstvu Darsu že naročili izvedbo posebne študije posodobitve gradnje odseka tretje razvojne osi na relaciji Slovenj Gradec–Dravograd–Holmec. Študijo, po kateri je nadaljevanje sprejetje DPN od točke, kjer se je leta 2013 ustavilo, le ena od možnosti, naj bi končali do konca decembra. »Prepričan sem, da je do takrat ne bo,« meni Alan Bukovnik, župan Radelj ob Dravi in skorajšnji predsedujoči sveta koroške regije. »Državo moramo prepričati, da na odseku med Slovenj Gradcem in Dravogradom v prostor umesti štiripasovnico, saj je koridor zanjo že pripravljen. Pozneje pa, če bodo študije pokazale njeno neupravičenost, naj se na tem mestu zgradi dvopasovnico,« predlaga Bukovnik.  Matic Tasič, predsedujoči odboru za gradnjo tretje razvojne osi na Koroškem, ve, da štiripasovnice do Holmeca ne bo.

»Želim, da do konca decembra, kot smo se dogovorili v protokolu, za oba odseka poiščemo najboljšo možnost. Za odsek med Dravogradom in Holmecem bo to najverjetneje sodobna dvopasovnica s projektno hitrostjo 90 kilometrov na uro,« pove Tasič.

 Čas misli drugače

V nasprotju s Tasičem in drugimi, vpletenimi v boj za gradnjo tretje razvojne osi na Koroškem, je slovenjgraški župan Andrej Čas prepričan, da ne bo nič narobe, če se bo tretja razvojna os končala v Slovenj Gradcu. Svoje stališče, ki je znano že iz časov, ko se je potegoval za županski stolček, in ga na sestanku z ministrico za okolje ni skrival, je med koroškimi župani, vključenimi v prizadevanja za gradnjo sodobne prometnice, in v mladinski iniciativi spet povzročilo razočaranje. »Pozval nas je, naj se raje zavzemamo za gradnjo železnice,« je rekel Aljaž Verhovnik. »Strinjam se z usmeritvami iz resolucije o razvoju prometa, pred kratkim podpisan protokol je v bistvu njen povzetek, da se pri gradnji cest čim bolj izkoristijo obstoječi koridorji.«

To pomeni, da med Slovenj Gradcem in Dravogradom lahko izvedemo modernizacijo ceste z dodatnim voznim pasom za počasna vozila, nivojskimi in zunajnivojskimi križanji, mestnimi obvoznicami in servisnimi cestami, ki bi nadomestile hišne priključke.

Takšen pristop ne zahteva večletnih postopkov za sprejetje DPN, večinoma tudi gradbena dovoljenja niso potrebna, saj bi gradili v vplivnem pasu ceste,« meni Čas.

Svet Mestne občine Slovenj Gradec je s pripombami zaradi predimenzioniranosti priključkov na severni in južni strani mesta sicer potrdil idejni predlog za štiripasovno hitro cesto na odseku med Slovenj Gradcem in Dravogradom.