Hloda rekorderja prodana v Italijo (FOTO)
Lastnik gorskega javorja iz Velikih Lašč je za hlod iztržil dobrih petnajst tisočakov.
Odpri galerijo
Na licitaciji so se zabavali tudi najmlajši. FOTO: Tadej Regent/Delo
Slovenj Gradec – Organizatorji 13. licitacije najboljše slovenske hlodovine si manejo roke. Rekordnemu številu kupcev (39) je rekordno število lastnikov (566) ponudilo naprodaj rekordno število hlodov (3706). Pri naštevanju rekordov manjka le cenovni, ki je padel lani in ga bo izjemno težko kaj kmalu preseči.
Za 15.389,01 evra kot je za hlod gorskega javorja dobil lastnik gozda s Kočevskega, ki noče biti imenovan, ni majhen znesek. »Izkupiček je nekaj neverjetnega,« je ocenil Klemen Šuštaršič iz občine Brezovica, ki je iztržil največ po kubiku. Za kubični meter gorskega javorja, ki ga je posekal v Krimskih gozdovih na nadmorski višini 800 metrov, je dobil 9275 evrov. Na licitaciji, ki jo spremlja že desetletje, je sodeloval prvič. Oba rekorderja bodo odpeljali v Italijo.
»Zanimanje za sodelovanje na licitaciji se povečuje. Tako pri lastnikih gozdov kot pri kupcih,« je povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Med kupci prevladujejo tujci, saj tudi domači – teh je bilo letos osemnajst od devetintridesetih – večinoma kupujejo les za tujce. Največjo količino lesa, to je 900 kubičnih metrov, bo z dražbe odpeljal kitajski kupec, ki je na dražbi prek slovenskega posrednika sodeloval prvič. Okrogel les bodo na Kitajsko s kontejnerji odpeljali iz koprskega pristanišča.
Najboljšo slovensko hlodovino bi lahko prodali tudi na Japonsko, a je kupec, ki je gonilno silo dražbe, Jožeta Jeromla, pred nekaj dnevi kontaktiral po telefonu prek slovenskega veleposlaništva v Tokiu, zamudil rok za oddajo ponudbe. Zagotovil je, da se prihodnje leto to ne bo zgodilo. Kupec iz Kitajske, ki ga organizatorji dražbe še ne poznajo dobro, je kupil hrast, javor in jesen.
Po prvih ocenah je letošnji promet s hlodovino presegel lanskega, ki je znašal milijon evrov. Brez izkupička je ostalo le 285 hlodov, ki jih bodo še enkrat ponudili kupcem. »Gre za povprečen les, morda celo podpovrečen, ki pa se ga ne branimo. Le tako je možno realno oceniti, koliko je vreden na trgu,« pravi Jeromel.
Ob zaključku dražbe se v Slovenj Gradcu tare obiskovalcev od blizu in daleč. Tako je tudi v času, namenjenem ogledom kupcev. Večina jih z ekipo ostane v mestu vsaj dva dni. FOTO: Tadej Regent/Delo
Za 15.389,01 evra kot je za hlod gorskega javorja dobil lastnik gozda s Kočevskega, ki noče biti imenovan, ni majhen znesek. »Izkupiček je nekaj neverjetnega,« je ocenil Klemen Šuštaršič iz občine Brezovica, ki je iztržil največ po kubiku. Za kubični meter gorskega javorja, ki ga je posekal v Krimskih gozdovih na nadmorski višini 800 metrov, je dobil 9275 evrov. Na licitaciji, ki jo spremlja že desetletje, je sodeloval prvič. Oba rekorderja bodo odpeljali v Italijo.
»Zanimanje za sodelovanje na licitaciji se povečuje. Tako pri lastnikih gozdov kot pri kupcih,« je povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Med kupci prevladujejo tujci, saj tudi domači – teh je bilo letos osemnajst od devetintridesetih – večinoma kupujejo les za tujce. Največjo količino lesa, to je 900 kubičnih metrov, bo z dražbe odpeljal kitajski kupec, ki je na dražbi prek slovenskega posrednika sodeloval prvič. Okrogel les bodo na Kitajsko s kontejnerji odpeljali iz koprskega pristanišča.
Najvišje cene so letos dosegali macesen, gorski javor in gorski brest. FOTO: Tadej Regent/Delo
Najboljšo slovensko hlodovino bi lahko prodali tudi na Japonsko, a je kupec, ki je gonilno silo dražbe, Jožeta Jeromla, pred nekaj dnevi kontaktiral po telefonu prek slovenskega veleposlaništva v Tokiu, zamudil rok za oddajo ponudbe. Zagotovil je, da se prihodnje leto to ne bo zgodilo. Kupec iz Kitajske, ki ga organizatorji dražbe še ne poznajo dobro, je kupil hrast, javor in jesen.
Po prvih ocenah je letošnji promet s hlodovino presegel lanskega, ki je znašal milijon evrov. Brez izkupička je ostalo le 285 hlodov, ki jih bodo še enkrat ponudili kupcem. »Gre za povprečen les, morda celo podpovrečen, ki pa se ga ne branimo. Le tako je možno realno oceniti, koliko je vreden na trgu,« pravi Jeromel.
