Tako slabe letine niti najstarejši hmeljarji ne pomnijo

Hmeljarje, večina jih zeleno zlato prideluje v Spodnji Savinjski dolini, čaka letos ena najslabših letin v zgodovini. Neurja s točo so zdesetkala hmeljišča, zdaj hmelj uničujeta še suša in vročina. Kar bo pridelka, pričakujejo, da bo slabše kakovosti, smo slišali na današnjem 64. dnevu hmeljarjev v Braslovčah.

Po oceni celjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda je bilo v majski in junijski toči poškodovanih okoli 900 hektarov hmeljišč, skupno letos 116 hmeljarjev, kar je dva manj kot lani, obdeluje 1450 hektarov hmeljišč (lani 1600). Kot je ob robu današnjega dneva hmeljarjev za Delo povedal specialist za hmeljarstvo Blaž Dimec, se hmeljarjem ne obeta nič dobrega: »Letina bo podpovprečna. Govoril sem z marsikaterim starejšim hmeljarjem in ne pomnijo, da bi bilo kdaj takšno leto, da bi toča v enem letu poškodovala 900 hektarov hmeljišč, potem bi sledili še suša in vročina, torej trije vročinski vali.«