Hmeljarji vsega sveta v Savinjski dolini
Na kongresu hmeljarjev s petih celin tudi o pomembnosti slovenskega hmelja
Odpri galerijo
Na 57. kongresu Mednarodnega združenja pridelovalcev hmelja v Žalcu. Z leve žalski župan Janko Kos, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset, državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša in generalni sekretar Mednarodnega združenja pridelovalcev hmelja Martin Pavlovič. FOTO: Brane Piano
Žalec – Slovenski hmelj je v vsakem dvanajstem vrčku piva, ki ga v svetu spijejo, za to pa se gre zahvaliti tako tradiciji gojenja hmelja na 121 slovenskih kmetijah kot tudi dejstvu, da za žlahtnjenje sort in zaščito hmelja že 67 let skrbi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) v Žalcu, eden izmed samo štirih podobnih na svetu.
Ob odprtju 57. svetovnega kongresa hmeljarjev, ki se je včeraj začel v Žalcu in med katerim se bodo sestale strokovne komisije Mednarodnega združenja pridelovalcev hmelja, 160 udeležencev iz 12 držav z vseh celin, med njimi so tudi trgovci s hmeljem, pivovarji in strokovnjaki, pa bo obiskalo nekaj pivovarn in hmeljarskih posestev, so opozorili tudi na pomembnost hmelja za slovensko gospodarstvo.
Po zaslugi Združenja hmeljarjev Slovenije ima slovenski hmelj od leta 2017 zaščiteno geografsko oznako, je povedal predsednik združenja Janez Oset. Hmeljarske kmetije v povprečju obsegajo 13,7 hektara, so primerljive z evropskimi oziroma dovolj velike, da se jim dejavnost izplača, za prihodnost hmelja pa se ni bati, saj na skoraj vsaki kmetiji živijo trije rodovi. Žalski župan Janko Kos je spomnil, da so se nekateri pridelovalci začeli ukvarjati tudi s trgovanjem, in to je v preteklosti načelo enotnost hmeljarjev, zdaj pa so spet povezani.
Državna sekretarka s kmetijskega ministrstva Tanja Strniša je poudarila, da je Slovenija s 1500 hektari površin v primerjavi s 170.000 hektari na svetu morda videti majhna: »A po strokovnosti je s pomočjo inštituta, edinega te vrste v domačem kmetijstvu, ki ga sofinancirajo hmeljarji, Slovenija v svetovnem vrhu in izvozi od 95 do 99 odstotkov hmelja.« Lani so hmeljarji pridelali po dolgih letih rekordnih 3078 ton hmelja, največ pa so ga izvozili v Nemčijo, Združeno kraljestvo, ZDA in Vietnam.
To je potrdila direktorica IHPS Martina Zupančič: »Leta 1952 so naši predhodniki ustanovili inštitut, da bi bili konkurenčni v svetu. To je bila modra odločitev. Leta 1971 je bila vzgojena prva domača sorta hmelja, do danes smo jih vzgojili že 18. Slovenija je peta na svetu po proizvodnji, k bruto družbenemu proizvodu iz kmetijstva pa hmeljarstvo prispeva 17 odstotkov. Obenem smo žlahtnili prav aromatične sorte in s tem smo danes usklajeni s potrebami pivovarjev v svetu.«
Ob odprtju 57. svetovnega kongresa hmeljarjev, ki se je včeraj začel v Žalcu in med katerim se bodo sestale strokovne komisije Mednarodnega združenja pridelovalcev hmelja, 160 udeležencev iz 12 držav z vseh celin, med njimi so tudi trgovci s hmeljem, pivovarji in strokovnjaki, pa bo obiskalo nekaj pivovarn in hmeljarskih posestev, so opozorili tudi na pomembnost hmelja za slovensko gospodarstvo.
S samo enim odstotkom svetovnih površin je Slovenija peta pridelovalka hmelja na svetu. V Sloveniji je 121 velikih hmeljarskih družinskih posestev. Hmeljarstvo k bruto družbenemu proizvodu iz kmetijstva prispeva kar 17 odstotkov. Slovenija izvozi od 95 do 99 odstotkov pridelanega hmelja.
Po zaslugi Združenja hmeljarjev Slovenije ima slovenski hmelj od leta 2017 zaščiteno geografsko oznako, je povedal predsednik združenja Janez Oset. Hmeljarske kmetije v povprečju obsegajo 13,7 hektara, so primerljive z evropskimi oziroma dovolj velike, da se jim dejavnost izplača, za prihodnost hmelja pa se ni bati, saj na skoraj vsaki kmetiji živijo trije rodovi. Žalski župan Janko Kos je spomnil, da so se nekateri pridelovalci začeli ukvarjati tudi s trgovanjem, in to je v preteklosti načelo enotnost hmeljarjev, zdaj pa so spet povezani.
Državna sekretarka s kmetijskega ministrstva Tanja Strniša je poudarila, da je Slovenija s 1500 hektari površin v primerjavi s 170.000 hektari na svetu morda videti majhna: »A po strokovnosti je s pomočjo inštituta, edinega te vrste v domačem kmetijstvu, ki ga sofinancirajo hmeljarji, Slovenija v svetovnem vrhu in izvozi od 95 do 99 odstotkov hmelja.« Lani so hmeljarji pridelali po dolgih letih rekordnih 3078 ton hmelja, največ pa so ga izvozili v Nemčijo, Združeno kraljestvo, ZDA in Vietnam.
To je potrdila direktorica IHPS Martina Zupančič: »Leta 1952 so naši predhodniki ustanovili inštitut, da bi bili konkurenčni v svetu. To je bila modra odločitev. Leta 1971 je bila vzgojena prva domača sorta hmelja, do danes smo jih vzgojili že 18. Slovenija je peta na svetu po proizvodnji, k bruto družbenemu proizvodu iz kmetijstva pa hmeljarstvo prispeva 17 odstotkov. Obenem smo žlahtnili prav aromatične sorte in s tem smo danes usklajeni s potrebami pivovarjev v svetu.«
