Hojs bi protestnike lovil tudi po facebooku

Ministrova namera, naj policija uporabi javno dostopne fotografije, v osnovi ni sporna. Medtem je Hojs evropske kolege »informiral o boju medijev in levega političnega pola proti vladi«.

Objavljeno
28. april 2020 15.29
Posodobljeno
28. april 2020 21.50
Aleš Hojs policijo pozval, naj za identifikacijo protestnikov uporabi vse javno dostopne fotografije. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Potem ko se je včeraj v Ljubljani in Mariboru zbralo nekaj protestnikov, ki so nasprotovali vodenju države pod taktirko Janeza Janše, je notranji minister Aleš Hojs policijo pozval, naj za identifikacijo protestnikov uporabi vse javno dostopne fotografije, kar bi bilo podlaga za sankcije.    

Ob tem se je postavilo vprašanje, do kod segajo policijska pooblastila, a v tem primeru nam je več pravnikov zatrdilo, da v sami izjavi oziroma delovanju na ta način, ne vidijo spornosti. O načelu sorazmernosti pa pravijo, da se mora to upoštevati ob sprejemanju zakona ali drugega predpisa, ko je ta sprejet, ga je treba izvajati.


Javni prostor ni enak zasebnemu


Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, strokovnjak za kazensko pravo, v nameri notranjega ministra, kar se identifikacije protestnikov na podlagi javnih objav tiče, težav ne vidi, saj je to pravzaprav osnovna naloga policije, da odkriva storilce prekrškov in kaznivih dejanj.

»Takšne posnetke sme policija uporabiti, saj je bilo nekaj posneto na javnem mestu, ljudje so se prostovoljno snemali in to objavili na družabnih omrežjih. Enako velja za vse tiste, ki so dajali izjave pred televizijskimi kamerami. Povsem drugače bi bilo, če bi to bil zasebni prostor, na javnem prostoru so pravila igre drugačna. Ne moremo pričakovati anonimnosti, še posebno ne v primeru, ko se sami izpostavljamo tako, da potem nekaj javno objavimo,« pojasnjuje Kovačič Mlinar.

Minister Hojs: Udeleženci protestov bodo procesirani 


Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je med videokonferenco kolege v EU  »informiral o boju medijev in levega političnega pola proti vladi«. Tako naj bi Evropa izvedela, »v kakšnih pogojih dela slovenska vlada«. Omenil je izkoriščanje položaja za napade na vlado.

»Včerajšnje demonstracije so podpihovali številni mediji in vplivni predstavniki levega pola,« je pojasnjeval Hojs. Po neuradnih informacijah se nihče ni odzival na njegov nastop.

O postopkih proti udeležencem protestov je povedal, da odlok prepoveduje zbiranje in zadrževanje na javnih mestih. Tudi njegov poziv, naj policija za identifikacijo udeležencev uporabi objavljene fotografije, se mu ne zdi sporen. »Notranji minister ne spremlja nemo, temveč tudi daje usmeritve policiji,« je pojasnil. Tako pričakuje, da jim bo policija sledila. Če je na fotografijah glavni urednik Mladine in mnogi drugi, bodo procesirani. »Pravila veljajo za vse,« je povedal. P. Ž.

 

Nejasni in represivni odloki


Več novinarjev in posameznikov pa se je glede te namere obrnilo tudi na informacijsko pooblaščenko (IP).

»Policija glede na zelo široka pooblastila, ki ji jih določa zakon o nalogah in pooblastilih policije, lahko uporablja tudi tehnična sredstva za fotografiranje in te fotografije avtomatizirano obdeluje za namen pregona kaznivih dejanj. Izjave ministra Hojsa kažejo, da se posameznike v tem primeru obravnava kot storilce kaznivih dejanj in ne prekrškov. Kot smo večkrat opozarjali, so zato nejasni in represivni odloki, nejasne opredelitve obsega pooblastil ob preširokem tolmačenju nevarno področje za kršitve, katerih posledica je lahko tudi resno omejevanje pravic z navedbo omejevanja epidemije kot razlog,« pravi Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka.

Dodaja še, da je iz izjav ministra Hojsa mogoče sklepati, da je policija presodila oziroma dobila usmeritve, da vsakršno gibanje posameznika po določeni javni površini, čeprav na predpisani razdalji, pomeni sum storitve katerega od kaznivih dejanj v zvezi z zdravjem. To je v demokratični družbi lahko resen vzrok za skrb glede posegov v človekove pravice.

Posamezniki se v primeru suma kršitev zakonitosti uporabe policijskih pooblastil in dela policije lahko obrnejo na varuha človekovih pravic ali vložijo pritožbo v zvezi z delom policije na ministrstvu za notranje zadeve, imajo pa tudi sodno varstvo. Dogajanje v zadnjih dneh lahko pod drobnogled vzame tudi varuh človekovih pravic sam, če oceni, da je to ustrezno, so navedli v uradu informacijske pooblaščenke. STA


image
Protest ob dnevu upora pred državnim zborom FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Policija za zdaj predlagala postopek proti 26 protestnikom


Po tem, ko je policija na protestih popisala nekaj protestnikov in podatke predala na zdravstveni inšpektorat, ki je v tem primeru prekrškovni organ, je policija predlagala postopek proti 26 osebam. Kaznivega dejanja širjenja nalezljive bolezni do zdaj še niso zaznali.

V zvezi z odstranjenim trakom na Trgu republike, ki so ga protestniki odstranili, pa so na generalni policijski postaji zapisali: »V dogodku bomo nadaljevali ustrezne postopke za ugotovitev drugih kršiteljev. V primeru dodatno zaznanih prekrškov ali kaznivih dejanj bomo ukrepali skladno z zakonodajo«. Policisti so nekatere postopke in kršitve tudi snemali, na podlagi posnetkov bodo poskušali identificirati kršitelje ter proti njim izvesti ustrezne postopke.

Protestniki bi lahko bili kaznovani tudi po 177. členu kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje širjenja nalezljive bolezni. Če bodo policisti v nadaljevanju postopka ugotovili, da so izpolnjeni elementi tega kaznivega dejanja ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, se bodo »o pregonu posvetovali oziroma uskladili s pristojnim tožilstvom«. Na policiji od razglasitve epidemije niso zaznali suma kaznivega dejanja po 177. členu kazenskega zakonika.

Policija je pri obravnavi tovrstnih dogodkov avtonomna, sledi zakonskim in strokovnim izhodiščem ter vsak primer obravnava posebej, so poudarili na GPU. STA

 

Sodno varstvo


Samo delovanje policije ni v pristojnosti IP, saj lahko izvajajo le nadzor nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov v policijskih evidencah, medtem ko vprašanje zakonitosti uporabe policijskih pooblastil in dela policije presega njegova pooblastila. Posamezniki se v primeru suma teh kršitev lahko obrnejo na varuha človekovih pravic ali vložijo pritožbo v zvezi z delom policije na ministrstvu za notranje zadeve, imajo pa tudi sodno varstvo.

Vendar bo posameznik, menijo pravniki, glede prekrškovnega postopka  v sodnem varstvu težko uspešen, saj ima, kot rečeno, policija vso zakonsko podlago, da storilca prekrška identificira na podlagi javno objavljenih posnetkov.