
Naročite se
|Prijavite se
Nekdanji notranji minister in podpredsednik SDS Aleš Hojs je danes na novinarski konferenci, na kateri je spregovoril tudi njegov odvetnik Franci Matoz, ostro zavrnil očitke, ki so vodili do včerajšnje hišne preiskave na njegovem domu.
Celotno dogajanje je označil za skrbno zrežiran politični pregon, tempiran na čas pred prihajajočimi volitvami, in poudaril, da o načrtovanih akcijah policije ni vedel ničesar.
Njegov odvetnik je odredbo označil za pravno dvomljivo in nezakonito, oba pa sta jo, kljub oznaki internega dokumenta, razdelila novinarjem, saj menita, da ima javnost v tako odmevnem primeru pravico vedeti, česa je osumljen vidni opozicijski politik.
Jedro očitkov, kot sta jih na konferenci predstavila Hojs in Matoz, se vrti okoli verige domnevnega posredovanja informacij. Odredba za hišno preiskavo, ki temelji na podatkih iz dešifrirane komunikacije, omenja štiri osebe.
Ključni naj bi bil za zdaj neznani uslužbenec policije, ki naj bi Hojsu, takratnemu ministru za notranje zadeve, zaupal podrobnosti o načrtovanih preiskavah pri članih zloglasnega Kavaškega klana.

Hojs naj bi nato, tako navajajo v odredbi, to izjemno občutljivo informacijo posredoval svojemu najemniku. Ta pa naj bi jo predal naprej ljubljanskemu prekupčevalcu z mamili. Kot ključni materialni dokaz naj bi služila fotografija Hojsove telefonske številke, shranjene v imeniku najemnika, ki jo je ta domnevno poslal prekupčevalcu kot potrditev verodostojnosti vira.
Celotna komunikacija je menda potekala 1. marca 2021, posledice pa da so bile usodne za preiskavo: zaradi razkritja so se menda nekateri ključni člani klana izognili aretacijam, ko so bile obsežne preiskave maja 2021 končno izvedene.
»Od nikogar, nikoli in nikdar nisem dobil nobene informacije, vezane na Kavaški klan oziroma na preiskave v Kavaškem klanu,« je bil na novinarski konferenci jasen in odločen Hojs.
Očitke je kategorično zanikal in jih označil za absurdne, saj po njegovih besedah o zadevi ni bil obveščen, zato informacij tudi ni mogel posredovati naprej.
Povedal je, da je bila njegova komunikacija s podnajemnikom omejena izključno na praktične zadeve, kot je plačilo najemnine, in da se nikoli nista pogovarjala o čem drugem.

Pri tem je spomnil, da je bil v času, ko so informacije o preiskavah dejansko prišle v javnost, sam izjemno ogorčen. To je po njegovem mnenju »metalo slabo luč na delo policije in tožilstva«, zato je kot minister nemudoma sklical sestanek z vsemi pristojnimi, vključno s predstavniki tožilstva in sodišča, kjer je izrazil svoje globoko nezadovoljstvo in zahteval pojasnila.
Na vprašanje, kako se je potemtakem njegovo ime znašlo v kriptirani komunikaciji med kriminalci, je Hojs pojasnil, da gre za klasično zlorabo. Po njegovem razumevanju je menda sorodnik njegovega najemnika v pogovoru z domnevnim preprodajalcem mamil rekel, da je informacijo dobil od njega, da bi si dvignil ugled.
Kot dokaz da je pokazal Hojsovo telefonsko številko, shranjeno v svojem imeniku, kar pa po Hojsovem mnenju ne dokazuje ničesar.
Odvetnik Franci Matoz je pravno plat primera označil za skrajno sporno. Pojasnil je, da sta se s Hojsom odločila razkriti vsebino odredbe kljub oznaki »interno«, ker menita, da »interes javnosti, da izve, česa je politik osumljen«, prevlada nad formalno tajnostjo.
Poudaril je, da je odredba po njegovem mnenju nezakonita, saj ni bil podan utemeljen sum, ki bi upravičil tako hud poseg v zasebnost in ustavne pravice. »Dejstvo, da se je nekdo tretji v neki komunikaciji z neko četrto osebo skliceval nanj, in to zgolj z enim stavkom, po moji oceni ne zadostuje za to, da bi lahko preiskovalna sodnica ugodila predlogu tožilstva,« je dejal Matoz.

Po njegovem mnenju bi morali preiskovalci, preden so se odločili za hišno preiskavo, opraviti vsaj osnovne preverbe, na primer razgovore z osebama iz komunikacije, in ugotoviti, ali navedbe sploh držijo. »Sami veste, da dostikrat ljudje, sploh neki mogoče mali dilerji ali pa podobni, si dvigajo rejting v tej hierarhiji tudi tako, da mogoče nekoga poznajo, in se sklicujejo na neko osebo,« je ponazoril Matoz.
Opozoril je tudi na spornost pristojnosti specializiranega državnega tožilstva, saj Hojs kot minister ni bil uradna oseba s posebnimi pooblastili v smislu kazenskega zakonika. Med preiskavo je bil, kot je pojasnil, zasežen le en mobilni telefon, ki ga je imel Hojs v avtomobilu, kar se mu zdi nesorazmerno glede na težo očitkov.
Hojs je celoten postopek neposredno in brez oklevanja povezal s predvolilnim časom. »Absolutno,« je odgovoril na vprašanje, ali dogajanje povezuje s tem.
Prepričan je, da takšne afere, ki so se po njegovih besedah v preteklosti kasneje vedno izkazale za politične konstrukte, služijo izključno diskreditaciji in povzročanju politične škode njegovi stranki SDS.

Poudaril je, da to ni osamljen primer, temveč del širšega vzorca pritiskov, ki jih je bil deležen v zadnjem času. Med drugim je omenil izredni nadzor Finančne uprave RS glede prijavljenih najemnin in nenavadno obvestilo banke, da mu nameravajo enostransko zapreti osebni račun.
Vse to po njegovem mnenju kaže na usklajeno akcijo z jasnim političnim ciljem.
Komentarji