Holesterol je kot smet, ki nam kroži po krvi

Zdravje srca in ožilja: Žile Slovencev so žal večinoma starejše, kot bi morale biti, zaradi nezdravega življenjskega sloga in nejemanja predpisanih zdravil
Objavljeno
13. marec 2019 11.00
Posodobljeno
13. marec 2019 16.24
Prof. dr Mišo Šabović pacientom, še posebno starejšim od 50 let, priporoča, da zdravila za zniževanje povišanega krvnega tlaka in holesterola jemljejo tudi potem, ko sta tlak in holesterol že urejena.
Ljubljana – Bolezni srca in ožilja so še vedno najpogostejši povzročitelj smrti na svetu, tudi pri nas so razlog za dve petini vseh smrti. »Drugače kot pri mnogo boleznih, ki jih ni mogoče preprečiti, lahko pri srčno-žilnih naredimo zelo veliko: lahko preprečimo nastanek, jih upočasnimo ali pa preprečimo ponovitev,« pravi specialist kardiologije in žilnih bolezni ter interne medicine prof. dr. Mišo Šabović s kliničnega oddelka za žilne bolezni v ljubljanskem kliničnem centru.

Aterosklerotične bolezni, predvsem koronarna in cerebrovaskularna bolezen, periferna bolezen nog in anevrizme aorte, so še vedno najpogostejši vzrok umrljivosti v Sloveniji, ugotavlja zdravnik. Medtem ko imamo pri kratkotrajnem zdravljenju, na primer po srčnem infarktu ali možganski kapi, odlične rezultate, pa so ti precej slabši pri dolgotrajnejšem zdravljenju: »Imamo veliko novih dokazov, da sta najbolj problematična dva dejavnika, visok krvni tlak ali hipertenzija in holesterol, ki pa ju je mogoče z zdravim življenjskim slogom in ustreznim jemanjem zdravil popraviti.«


Hipertenzija omogoča vstop holesterolu

»Drugače kot pri mnogo boleznih, ki jih ni mogoče preprečiti, lahko pri srčno-žilnih naredimo zelo veliko: lahko preprečimo nastanek, jih upočasnimo ali pa preprečimo ponovitev.«

Tako nevarna sta zato, ker oba neposredno, vendar na drugačen način, delujeta na žilno, arterijsko steno in jo okvarjata. Pri bolnikih se pogosto pojavita oba hkrati, njun učinek pa je sinergični, kar pomeni, da je škoda, ki jo žilam naredita skupaj, veliko večja kot tista, ki jo naredi vsak posamezno. S staranjem delež ljudi z obema dejavnikoma tveganja narašča, pojasnjuje dr. Šabović: »Od 30 do 40 odstotkov Slovencev ima visok krvni tlak, v starosti nad 50 let ga ima že polovica, pogostost hipertenzije pa s starostjo še narašča. Ženskam se to zgodi predvsem po menopavzi. Pri dveh tretjinah starejših se hipertenziji pridruži še povišan holesterol, pri 7 do 8 odstotkih pa še sladkorna bolezen.«

• Koronarna in cerebrovaskularna bolezen, periferna bolezen nog in anevrizme aorte so najpogostejši vzroki umrljivosti v Sloveniji.
• Polovica starejših od 50 let ima visok krvni tlak, pri dveh tretjinah se pridruži še povišan holesterol, pri 7 do 8 odstotkih pa še sladkorna.
• Srce in ožilje 75-letnika sta lahko v zelo dobrem ali zelo slabem stanju, odvisno od tega, kako živi in ali jemlje predpisana zdravila.


Kako vpliva na ožilje, če ima nekdo povišan samo krvni tlak ali pa hkrati tudi holesterol, morda še sladkor? »Povišan krvni tlak neposredno okvarja žilno steno. Spremeni se njena struktura, nima več običajne zaščite, obrambni mehanizmi popustijo. Zaradi popuščanja obrambnih mehanizmov začne v žilno steno vstopati holesterol, ki ga tam ne bi smelo biti. Nastanejo plaki, obloge, ki se zaradi nenehnega delovanja obeh dejavnikov še povečujejo. Če se je pojavi še sladkorna bolezen, je plakov še več. Njihova struktura postopoma slabi in v nekem trenutku počijo. Na mestu razpoke nastane strdek, ki žilo zamaši, posledica tega je srčni infarkt, možganska kap ali smrt,« odgovarja zdravnik.
25
odstotkov: za toliko zmanjšamo tveganje za infarkt, kap ali smrt, če ustrezno zdravimo visok krvni tlak

35
odstotkov: za toliko zmanjšamo holesterol z ustreznimi zdravili

60
odstotkov: do toliko zmanjšamo tveganje, če zdravimo oba skupaj

Zakaj se priporočene mejne vrednosti holesterola znižujejo? Zakaj je pri nekom na primer zaželeno, da je vrednost škodljivega holesterola LDL pod 3 mmol/l, pri drugem pa pod 2 mmol/l ali še manj? »Če je nekdo že doživel srčni infarkt ali možgansko kap, ima že okvarjene žile in nakopičen holesterol v žilni steni. Zanj je škodljiv že majhen dodatek holesterola, ki bo vstopil vanjo oziroma v plak. Večja ko je koncentracija holesterola zunaj žilne stene, več ga bo vstopilo vanjo, to pa je odvisno tudi od prepustnosti žilne stene. Pri bolnikih je ta prepustnost okrnjena, kar pomeni, da lahko že nižja koncentracija holesterola povzroči vstop v žilno steno. Že manjši del, ki vstopi, pa je lahko za bolnika usoden. Zato je treba vrednosti holesterola pri nekom, ki je že doživel kap ali infarkt, znižati. Visok krvni tlak pri tem še dodatno okvarja žilno steno, da holesterol še lažje vstopa. Nekdo, ki ni doživel infarkta ali kapi, plakov še nima ali pa jih je zelo malo. Njegova žilna stena ni toliko prepustna, zato ima lahko višje vrednosti holesterola v krvi,« razlaga dr. Šabović.


Cilj: zmanjšati število infarktov, kapi in smrti


Kot pravi, so mnoge novejše študije dokazale, da čim nižje vrednosti slabega holesterola (LDL) imamo, tem boljše je. Za ljudi po srčnem infarktu je najnovejša priporočena vrednost 1,8 mmol/l in bo verjetno še nižja. Razlog je en sam – zmanjšati število infarktov, možganskih kapi in smrti. O vlogi dobrega holesterola (HDL) pa pravi, da so mnenja različna in je vprašanje, ali je res samo dober, čeprav se je včasih veliko govorilo o njegovi pozitivni vlogi. Prof. Šabović poudarja, da moramo pri boleznih srca in ožilja karseda učinkovito in dolgotrajno zniževati holesterol​ LDL, če hočemo preprečevati kapi, infarkte in smrti: »Škodljivi holesterol imenujemo tudi garbage, po slovensko smet, ki kroži po krvi in se odlaga. Nima nobene pozitivne vloge, samo škodljivo. Manj ko imamo smeti, ki se odlagajo, bolje je za naše žile.«

image
Za preprečevanje srčno-žilnih bolezni je temelj zdrav življenjski slog, redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, vzdrževanje ustrezne telesne teže.


Z ustreznim zdravljenjem visokega krvnega tlaka zmanjšamo tveganje za infarkt, kap ali smrt za približno četrtino, poudarja strokovnjak. Če ustrezno zdravimo holesterol, ki ga ima večina teh bolnikov, se tveganje zniža za 35 do 40 odstotkov. Če pa ju ustrezno zdravimo skupaj, se tveganje za smrt, infarkt in kap zmanjša za 50 do 60 odstotkov. Kot pravi, se ljudje teh številk premalo zavedajo in velikokrat zaradi neobveščenosti ali nemotiviranosti ne jemljejo zdravil ali pa jih prenehajo jemati. Posledice so hude, pojavnost omenjenih zapletov in umrljivost se hitro povečata. Ljudje tožijo, da morajo jemati toliko zdravil, ker čim starejši so, več bolezni imajo. Če jih ne bodo jemali, pa bo nastala huda škoda. Danes so že na voljo tudi tablete, v katerih so hkrati dve ali tri zdravila. Enako so učinkovita, kot če bi jih jemali posamezno, pravi zdravnik.
»Imamo veliko novih dokazov, da sta problematična predvsem dva dejavnika, visok krvni tlak in holesterol, ki pa ju je mogoče z zdravim življenjskim slogom in ustreznim jemanjem zdravil popraviti.«

Kako komentira negativne odzive na klinične raziskave, ki so proučevale vpliv povišanega holesterola na pojav bolezni srca in ožilja, kot tudi na učinke statinov, najpogosteje predpisanih zdravil za zniževanje holesterola, v nekaterih medijih? »Ni bližnjic do znanja in ni bližnjic do zdravja. V medicini imamo veliko popolnoma nespornih dokazov, da je slab, LDL-holesterol ​škodljiv. Na internetu najdemo veliko lažnih, neresničnih in polresničnih trditev, ki skupaj z raznimi čudnimi teorijami zarote popolnoma zmedejo ljudi, ki niso specialisti z medicinskega področja. Problem je, če ljudje zaradi tega prenehajo jemati zdravila, posledica pa je več infarktov, možganskih kapi in smrti,« odgovarja zdravnik.


Kako je s stranskimi učinki statinov?


Mnogi, ki jemljejo statine, kot stranske učinke čutijo bolečine v mišicah in sklepih. Kaj jim svetuje? »Iz nadzorovanih študij, v katerih ljudje niso vedeli, ali jemljejo statin ali placebo, vemo, da je teh resničnih stranskih učinkov, ki sicer niso nevarni, res malo, morda odstotek, dva. V vsakodnevni praksi poročajo, da občasne težave navaja od 5 do 20 odstotkov bolnikov. Ker veliko ljudi govori o stranskih učinkih, lahko tu omenimo nocebo, to pomeni, da nekdo, tako kot pri placebu čuti zdravilne učinke, čuti stranske učinke, ker v primeru prej omenjenih informacij resnično začutijo bolečine v sklepih, mišicah in podobno. Podatki kažejo, da vsaj 90 odstotkov bolnikov, ki čuti stranske učinke, resnične ali nocebo, brez težav nadaljuje zdravljenje, ker stranski učinki bodisi izzvenijo sami ali pa po kratkem premoru in se zdravljenje lahko nemoteno nadaljuje z istim ali drugim statinom in morda v drugem odmerku.«

image
»Četudi imamo slabo genetiko, lahko to že kot otroci in mladostniki izboljšamo z zdravim življenjskim slogom. Geni se ugašajo, vklapljajo in izklapljajo, odvisno od tega, kaj delamo,« pravi prof. dr. Šabović. Foto Voranc Vogel
 Priporoča, da se o tem temeljito pogovorijo z zdravnikom, ki pacientu v takih primerih zdravilo velikokrat zamenja ali mu predlaga, naj ga začasno preneha jemati, vendar vse to pod zdravniškim nadzorom: »Vedno pa je bolje pretehtati, česa se bolj bojimo: ali nas bodo prehodno bolele mišice, kar sčasoma praviloma izzveni, ali pa tvegamo, da doživimo možgansko kap ali celo smrt.«
»Pri boleznih srca in ožilja moramo kar se da učinkovito zniževati škodljivi holesterol LDL, če želimo preprečevati kapi, infarkte in smrti. Imenujemo tudi garbage, po slovensko smet, ki kroži po krvi in se odlaga.«
 

Pacientom, zlasti starejšim od 50 let, še svetuje, da zdravila za zniževanje krvnega tlaka in holesterola obvezno jemljejo tudi po tem, ko sta tlak in holesterol že urejena, ker se bodo visoke vrednosti in s tem tveganja za neželene dogodke brez zdravil vrnili. Prav tako pacientom priporoča, da se bolj kot o stranskih učinkih, ki so praviloma popolnoma nenevarni in izzvenijo, pogovarjajo o koristih zdravljenja, ki pa so izjemne. V Svetovni zdravstveni organizaciji so ugotovili, da je nejemanje zdravil trenutno najbolj pereč problem pri obravnavi bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi.

V strokovnih krogih odmevajo zadnje objave rezultatov raziskave prof. dr. Briana Ferenca iz ZDA, ki je proučeval pomen zgodnjega in dolgotrajnega zniževanja krvnega tlaka in holesterola. Prof. dr. Šabović je razložil, da so genske raziskave omogočile uvid, kako pomembna sta nizek krvni tlak in holesterol vse življenje. Pri ljudeh, ki so gensko nagnjeni k temu, in teh je zelo malo, je za 90 odstotkov manjša verjetnost, da bodo doživeli kakšen srčno-žilni zaplet, tudi sicer živijo dlje.

image
Četudi imamo slabo genetiko, lahko to že kot otroci in mladostniki in nato v zrelem življenjskem obdobju izboljšamo z zdravim življenjskim slogom. Foto Roman Šipić


Telesna aktivnost – najboljša protistresna terapija

»O učinkovitosti in stranskih učinkih prehranskih dopolnil, namenjenih boleznim srca in ožilja, ne vemo dovolj, zato niso nadomestek ali zamenjava za zdravila.«

Temelj vsega je zdrav življenjski slog, to so redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, vzdrževanje ustrezne telesne teže, prenehanje kajenja, čim manj stresa, kar je v današnjem času huda težava, ugotavlja sogovornik: »Pa živimo zdravo, če pogledamo okrog sebe? Ne. Dejavniki zdravega življenjskega sloga, ki jih upošteva zelo malo ljudi, so med seboj povezani. Fizična aktivnost je na primer najboljša antistresna terapija. Vsi smo temu izpostavljeni. Zdravila brez zdravega načina življenja ne bodo pomagala dovolj in obratno, kadar jih potrebujete. Če zdravo živimo, se krvni tlak in holesterol v starosti ne bosta toliko dvignila. To je lahko reči, v praksi pa težje narediti.« Dodaja, da bi delodajalci, če bi se zavedali, da je produktivnost odvisna od zdravega načina življenja, ljudem omogočali manj stresno in bolj zdravo življenje, kar nekatera podjetja že uresničujejo.

Previdno s prehranskimi dopolnili
Prof. dr. Šabović še opozarja, da prehranska dopolnila, ki so namenjena 
boleznim srca in ožilja, denimo za čiščenje jeter, žil, tako imenovani biostatini itd.,
niso ustrezno nadzorovana. »O njihovi učinkovitosti in stranskih učinkih ne vemo dovolj, zato niso nadomestek ali zamenjava za zdravila.«


Ali veste, kako smo leni?

»Ljudje velikokrat zdravil zaradi neinformiranosti ali nemotiviranosti ne jemljejo ali pa jih prenehajo jemati. Posledica je, da se tveganje za srčno-žilne zaplete in smrt takoj poveča.«

Kot strokovnjak se ukvarja tudi s staranjem žil, za katere pravi, da so lahko tudi mlajše ali starejše od naše biološke starosti. »Po raziskavah sodeč ima večina Slovencev na žalost starejše žile, kar je posledica nezdravega življenjskega sloga in nejemanja predpisanih zdravil. V študijah smo proučevali moške srednjih let in izkazalo se je, da so pri veliki večini žile starejše, kot bi morale biti. Začne se z genetiko in nadaljuje z neustreznim življenjskim slogom, naštel bom sedem dejavnikov: niso ustrezno fizično aktivni, nimajo ustrezne prehrane, so kadilci, velikokrat s povečano telesno težo, nimajo idealnega tlaka (120/80), in holesterola (LDL 3), pogosto imajo tudi zvišano glukozo. Takih, ki bi imeli vse naštete dejavnike normalne in so njihove žile zagotovo mlajše, je zelo malo. Ali veste, kako smo leni? Ljudje samega sebe ne dajo na prvo mesto. Vendar vedno lahko naredimo nekaj za svoje srčno-žilno zdravje.«

Srce in ožilje 75-letnika je na primer lahko v zelo dobrem ali zelo slabem stanju. Na njegovem zdravju se kaže, ali je zdravo živel in redno jemal zdravila, če je bilo potrebno. »Četudi imamo slabo genetiko, lahko to že kot otroci in mladostniki in nato v zrelem življenjskem obdobju izboljšamo z zdravim življenjskim slogom. Geni se ugašajo, vklapljajo in izklapljajo, odvisno od tega, kaj počnemo,« pravi zdravnik. Dodaja, da staranja žil sicer ne moremo ustaviti, lahko pa ga upočasnimo, in to v kateremkoli življenjskem obdobju.

Evropski dan žil
Na današnji dan, 13. marca, v društvu za zdravje srca in ožilja zaznamujejo evropski dan žil. Letos je v ospredju pri nas še vedno premalo poznana periferna arterijska bolezen (PAB). Spregovorili bodo o pomenu zdravih žil, dejavnikih tveganja za nastanek PAB in drugih žilnih bolezni ter njihovem zdravljenju. Predstavili bodo tudi dosedanji potek in načrte projekta Zdrave arterije.