Hotel Piran po prenovi tudi razburja

Majda Širca in Sonja Hoyer opozarjata na napake izvajalca in sporne posege v delo Vojteha Ravnikarja.

Objavljeno
25. maj 2013 13.46
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Piran – Prenovljeni hotel Piran bodo odprli 8. junija, še pred tem pa bo zavod za varstvo kulturne dediščine s posebno skupino ekspertov pregledal hotel in ugotovil morebitne spomeniškovarstvene ali druge pomanjkljivosti, ki naj bi nastale pri prenovi hotela.

Majda Širca,
vdova arhitekta Vojteha Ravnikarja, ki je zasnoval osrednji del hotelskega stavbišča, in konservatorka dr. Sonja Ana Hoyer sta javnosti posredovali informacijo, da je pri prenovi hotela »vse narobe«. Kot kaže, ne gre za napake, ki naj bi nastale na zgodovinskem, secesijskem delu stavbe, temveč predvsem za spremembe na Ravnikarjevem osrednjem delu hotelskega objekta. V piranski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine so direktorici Jelki Pirkovič posredovali pobudo, da primer preuči strokovna skupina konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja. Ta si bo izvedbo prenove ogledala predvidoma čez teden dni.

Sonja Ana Hoyer, ki je pri prenovi hotela Piran kot konservatorka sodelovala sredi osemdesetih, je povedala, da je težko ugotoviti, kdo je za posamezno napako odgovoren (spomeniško-varstvena služba, izvajalec, arhitekt ali naročnik). Hotelska stavba je sestavljena iz treh delov: nekaj več kot sto let stare secesijske stavbe, hotelskega dela, ki ga je leta 1968 zasnoval arhitekt Marjan Petkovšek, in vmesnega, povezovalnega dela, ki ga je v začetku osemdesetih zasnoval Vojteh Ravnikar.

Sonja Ana Hoyer je dejala, da je največ problemov prav s posegi v Ravnikarjevo arhitekturo, ki uradno in formalno ni zaščitena, bi pa prenovitelji morali spoštovati avtorjevo arhitekturo in pravice. Poudarila je predvsem štiri poglavitne »grehe«: najbolj sporna sta vhoda iz Stjenkove ulice in Prešernovega nabrežja, ki so ju oblekli v les. Sporna je še barva Ravnikarjevega dela hotela, keramična obroba balkonov, ki je bila modra, zdaj je bela. Neprimerna se ji zdi lesena oprema (mize, klopi, cvetlična korita), ki po njenem mnenju v to okolje ne spada. Opozarja tudi, da so pri prenovi piano bar na vrhu stavbe spremenili v apartma.

Aleksander Jančar, lastnik in direktor izvajalca prenove Eurotasa, je povedal, da ima soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine. »S piano barom, v katerem naj bi bila zajtrkovalnica, je bila narejena arhitekturna napaka pri zasnovi. Nemogoče je 207 gostov namestiti v prostor s 75 sedeži, pa tudi eno samo dvigalo za štiri osebe bi težko poskrbelo za hiter prevoz vseh gostov. Izračunali smo, da se bo velik apartma bolj obnesel,« je dejal Jančar.

»Vhodnih portalov nismo odstranjevali. Istega marmorja nismo mogli dobiti. Zato smo na svojo pest portal, ki spomeniško ni zaščiten, oblekli v les. Enako je s keramično obrobo. Iste keramike nismo dobili, zato smo jo prebarvali belo. Leseno oblogo portalov lahko vedno odstranimo, ploščice v obrobi pa prebarvamo v modro. Barvo Ravnikarjeve fasade so nam določili strokovnjaki zavoda za spomeniško varstvo. Za več lesene opreme smo se odločili zato, ker smo hoteli vnesti nekaj topline. V Piran smo se prišli borit za goste. Če nam nočejo pomagati, naj nam vsaj ne nagajajo. Najhujše napake, ki so v resnici majhne, je zmeraj mogoče popraviti ali izboljšati,« je še dejal Jančar.