Hrana je med epidemijo postala bolj pomembna

Novi koronavirus je močno posegel v nakupovalne in prehranske navade prebivalcev Slovenije. Z večjih trgovin so se preusmerili na manjše, več kupujejo po spletu in pri lokalnih ponudnikih. Namesto večkrat na teden trgovine obiskujemo le še enkrat na teden, več kuhamo doma, povečalo se je tudi zanimanje za lastno pridelavo hrane, kažejo rezultati mednarodne raziskave Food-Covid-19.

Za kar polovico se je zmanjšalo število gospodinjstev, ki so med epidemijo kupovala živila v večjih nakupovalnih središčih, zmanjšala se je tudi vloga tržnic. Gospodinjstva so najpogosteje nakupovala v bližnjih živilskih prodajalnah. Zelo se je povečalo nakupovanje po spletu z dostavo na dom – tega je uporabljalo približno 14 odstotkov gospodinjstev – ter nakupovanje pri lokalnih ponudnikih, pri katerih je kupovalo 19 odstotkov gospodinjstev. Povečanje nakupov z dostavo na dom je bilo opazno predvsem na podeželju, kjer je bila pred epidemijo uporaba spletnih trgovin precej manjša kot v mestih, je povedal prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Inštitut je v raziskave, ki hkrati potekajo v številnih državah, konec aprila izvedel tudi obsežno raziskavo v Sloveniji. Zbrali so podatke več kot 600 gospodinjstev, v katerih živi okoli 1900 oseb. Vzorec sodelujočih je izražal strukturo prebivalcev Slovenije glede na starost, spol in regijo.


 

Po nakupih s seznamom

Epidemija je povečala zaskrbljenost glede zadostne preskrbe s hrano, o čemer govori podatek, da je 43 odstotkov gospodinjstev povečalo zaloge hrane. Nakupe temeljiteje načrtujejo, kar 60 odstotkov jih v trgovino odide z nakupovalnim seznamom. Močno se je spremenila tudi pogostost nakupovanja. »Če je pred epidemijo večina gospodinjstev kupovala živila dva- do trikrat na teden, se je trend med epidemijo obrnil, saj se gospodinjstva najpogosteje oskrbujejo s hrano le enkrat na teden,« je dejala doc. dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko.

​
 

Pojedli več, zavrgli manj

Nakupovanje že pripravljenih obrokov se je med epidemijo zmanjšalo za dve tretjini. Gospodinjstva, ki so se tako prehranjevala, so med epidemijo začela pripravljati obroke doma, večinoma iz predelanih živil. Tam, kjer so obroke že prej pripravljali predvsem iz svežih in nepredelanih surovin, pa pri pripravi obrokov ni bilo večjih sprememb.

Ta je potekala skrbneje in bolj načrtovano, hrana je postala pomembnejša tudi na splošno. »Med izolacijo so se mnogi urili v kuhanju, peki ali kulinaričnem ustvarjanju z otroki, pri čemer so pogosto uporabljali tudi nove in še nepoznane recepte ali sestavine,« ugotavlja raziskava. Veliko gospodinjstev je začelo peči domač kruh; 63 odstotkov ga je peklo najmanj enkrat na teden, tretjina vprašanih pa pravi, da bodo to nadaljevali. O manjši količini zavržene hrane je poročala približno petina gospodinjstev. Dobra tretjina je med epidemijo sicer pojedla več.

Rezultati kažejo, da bi epidemija lahko tudi dolgoročno spremenila preskrbo s hrano in prehranske navade prebivalcev. »Ob vseh negativnih posledicah epidemije bi bilo nekatere spremembe na področju prehranjevanja koristno ohraniti, saj to lahko pomembno pripomore k zdravju ljudi in planeta. Bolj načrtovani nakupi lajšajo pripravo jedi v gospodinjstvih, pri čemer želimo spodbujati predvsem pripravo hrane iz nepredelanih živil. Pomembno je tudi, da bi spremembe vodile v trajnostno oskrbo s hrano ter da bi se še zmanjšala količina zavržene hrane. Poudariti velja tudi krepitev s hrano povezanih vrednot pri mlajših generacijah, saj so se mnogi v teh razmerah srečali s precej večjim obsegom priprave hrane v domačih gospodinjstvih,« pravi Igor Pravst.