Hrastničani ovadili bivše vodstvo Ceroza
Hrastniški župan Marko Funkl je danes naznanil sum storitve kaznivih dejanj proti nekdanjemu direktorju Ceroza Viliju Petriču.
Odpri galerijo
Unično je zatrpano z lahkimi frakcijami. FOTO: Arhiv občine Hrastnik
Hrastnik − Občina Hrastnik je danes na okrožno državno tožilstvo, specializirano državno tožilstvo, Policijsko upravo Ljubljana in Nacionalni preiskovalni urad naznanila sum storitve več kaznivih dejanj s področja gospodarstva in varstva okolja proti nekdanjemu vodstvu zasavskega Ceroza. V tem času je družbo vodil zdaj že upokojeni Vili Petrič.
Po zaključku projekta Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju – Ceroz II. faza naj bi se dogajale številne nepravilnosti pri poslovanju, ki so privedle do večmilijonskega dolga, ki je na zadnji dan marca 2019 znašal dobre tri milijone evrov.
Glede na razpoložljivo dokumentacijo zato obstaja sum, pravi hrastniški župan Marko Funkl, da je poslovodstvo ravnalo v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah, saj ni ravnalo v skladu z interesi družbe in njenih ustanoviteljev, to pomeni, da ni ravnalo s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika niti v skladu z določili insolvenčne zakonodaje in poslovno-finančnimi načeli ter računovodskimi standardi. Glede na finančno stanje družbe in okoljsko ogroženost območja zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki tako obstaja tudi sum, da je s svojimi ravnanji izpolnilo znake več kaznivih dejanj.
Prav tako obstaja sum, da so tudi pristojni organi, ki so bili dolžni nadzorovati delovanje Ceroza, svoje delo opravljali malomarno in v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Skupščino družbe je v spornem času vodila tedanja direktorica občinske uprave Trbovlje Urška Poznič Goršek.
Marko Funkl je ob naznanitvi dejal: »Od vseh pristojnih organov pričakujemo angažirano obravnavo naznanitve suma. Če bo sum kaznivega dejanja po zaključku postopka potrjen, bo občina Hrastnik uveljavljala povračilo povzročene škode.« Glede na 16-odstotni družbeniški delež občine v Cerozu to pomeni približno pol milijona evrov. Pri tem je pokazal tudi fascikel z izborom izjav iz različnih virov in dokazov o dogajanju na Cerozu v Petričevem času. Ob nastopu županskega mandata decembra 2018 je pozval vse, ki bi kar koli vedeli o spornem dogajanju na Cerozu, naj pridejo na občino in podajo uradno izjavo. »Oglasila sta se dva z manjšimi pripombami, več pa je bilo anonimk – brez jasno predloženih dokazov,« pravi Funkl. Najbolj zanesljiv dokaz domnevnih nepravilnosti zato ostajajo revizijska poročila vodstva, ki so – tako Funkl – »kazala, kam se Ceroz finančno razvija, a jih žal ni nihče upošteval«. Vodstvo Ceroza je po mnenju Hrastničanov vsa leta zavajalo tudi občinske svetnike petih občin – ustanoviteljic Ceroza – Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Litije in Radeč -. saj naj bi jim celo ob javnih predstavitvah poslovanja prikrivalo dejansko stanje. »Prenos informacij ni tekel, kot bi moral, zato ni nujno, da je skupščina Ceroza imela relevantne podatke,« je na vprašanje, kako to, da so ovadili zgolj vodstvo, ne pa tudi nadzornikov oziroma članov skupščine podjetja, odgovoril Funkl. Dodal je, da »krivde drugih vpletenih nismo zasledovali« oziroma da bo to »naloga drugih organov«.
Občina želi z ovadbo vodilnih v Cerozu poudariti, da živimo v pravni državi, »kjer odgovorni za svoja dejanja odgovarjajo ter se do okolja, javnih financ in zakonov obnašajo skrbno, spoštljivo in so v primeru prekoračitve svojih pooblastil tudi sankcionirani«.
Ceroz je v 2019 začel odplačevati dolgove drugim, »neobčinskim« upnikom. Hrastničani imajo trenutno do zunanjih upnikov 29.000 evrov dolga, tu je še knjigovodski dolg iz naslova bančne garancije, 136.000 evrov rente dolgujejo tudi krajevni skupnosti Marno, kjer se nahaja Unično, deponija komunalnih odpadkov petih občin, od katerih se za zdaj še ni nobena pridružila Hrastničanom pri kazenski ovadbi. So pa tožbo zaradi onesnaževanja proti Cerozu vložili krajani Sedraža v laški občini, ki že leta opozarjajo na izcedne vode z zasavske deponije. Šele sedanje vodstvo Ceroza je poskrbelo za premično čistilno napravo, ki naj bi preprečila onesnaževanje potoka skozi naselje.
Največji dolg, pravi Funkl, pa izhaja iz naslova odpadkov RDF, ki se jih je nabralo za 9200 ton; cena za odvoz tone se giblje med 130 in 150 evrov.
Vili Petrič, upokojeni nekdanji direktor Ceroza. FOTO: Polona Malovrh
Po zaključku projekta Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju – Ceroz II. faza naj bi se dogajale številne nepravilnosti pri poslovanju, ki so privedle do večmilijonskega dolga, ki je na zadnji dan marca 2019 znašal dobre tri milijone evrov.
Glede na razpoložljivo dokumentacijo zato obstaja sum, pravi hrastniški župan Marko Funkl, da je poslovodstvo ravnalo v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah, saj ni ravnalo v skladu z interesi družbe in njenih ustanoviteljev, to pomeni, da ni ravnalo s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika niti v skladu z določili insolvenčne zakonodaje in poslovno-finančnimi načeli ter računovodskimi standardi. Glede na finančno stanje družbe in okoljsko ogroženost območja zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki tako obstaja tudi sum, da je s svojimi ravnanji izpolnilo znake več kaznivih dejanj.
Prav tako obstaja sum, da so tudi pristojni organi, ki so bili dolžni nadzorovati delovanje Ceroza, svoje delo opravljali malomarno in v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Skupščino družbe je v spornem času vodila tedanja direktorica občinske uprave Trbovlje Urška Poznič Goršek.
Zahtevali bodo pol milijona
Marko Funkl je ob naznanitvi dejal: »Od vseh pristojnih organov pričakujemo angažirano obravnavo naznanitve suma. Če bo sum kaznivega dejanja po zaključku postopka potrjen, bo občina Hrastnik uveljavljala povračilo povzročene škode.« Glede na 16-odstotni družbeniški delež občine v Cerozu to pomeni približno pol milijona evrov. Pri tem je pokazal tudi fascikel z izborom izjav iz različnih virov in dokazov o dogajanju na Cerozu v Petričevem času. Ob nastopu županskega mandata decembra 2018 je pozval vse, ki bi kar koli vedeli o spornem dogajanju na Cerozu, naj pridejo na občino in podajo uradno izjavo. »Oglasila sta se dva z manjšimi pripombami, več pa je bilo anonimk – brez jasno predloženih dokazov,« pravi Funkl. Najbolj zanesljiv dokaz domnevnih nepravilnosti zato ostajajo revizijska poročila vodstva, ki so – tako Funkl – »kazala, kam se Ceroz finančno razvija, a jih žal ni nihče upošteval«. Vodstvo Ceroza je po mnenju Hrastničanov vsa leta zavajalo tudi občinske svetnike petih občin – ustanoviteljic Ceroza – Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Litije in Radeč -. saj naj bi jim celo ob javnih predstavitvah poslovanja prikrivalo dejansko stanje. »Prenos informacij ni tekel, kot bi moral, zato ni nujno, da je skupščina Ceroza imela relevantne podatke,« je na vprašanje, kako to, da so ovadili zgolj vodstvo, ne pa tudi nadzornikov oziroma članov skupščine podjetja, odgovoril Funkl. Dodal je, da »krivde drugih vpletenih nismo zasledovali« oziroma da bo to »naloga drugih organov«.
Občina želi z ovadbo vodilnih v Cerozu poudariti, da živimo v pravni državi, »kjer odgovorni za svoja dejanja odgovarjajo ter se do okolja, javnih financ in zakonov obnašajo skrbno, spoštljivo in so v primeru prekoračitve svojih pooblastil tudi sankcionirani«.
Župan Hrastnika Marko Funkl in direktorica občinske uprave Ivana Assayed. FOTO: Arhiv občine Hrastnik
Poleg dolgov se kopičijo tudi odpadki
Ceroz je v 2019 začel odplačevati dolgove drugim, »neobčinskim« upnikom. Hrastničani imajo trenutno do zunanjih upnikov 29.000 evrov dolga, tu je še knjigovodski dolg iz naslova bančne garancije, 136.000 evrov rente dolgujejo tudi krajevni skupnosti Marno, kjer se nahaja Unično, deponija komunalnih odpadkov petih občin, od katerih se za zdaj še ni nobena pridružila Hrastničanom pri kazenski ovadbi. So pa tožbo zaradi onesnaževanja proti Cerozu vložili krajani Sedraža v laški občini, ki že leta opozarjajo na izcedne vode z zasavske deponije. Šele sedanje vodstvo Ceroza je poskrbelo za premično čistilno napravo, ki naj bi preprečila onesnaževanje potoka skozi naselje.
Največji dolg, pravi Funkl, pa izhaja iz naslova odpadkov RDF, ki se jih je nabralo za 9200 ton; cena za odvoz tone se giblje med 130 in 150 evrov.
