Hrvaška vstopa tudi v Naturo 2000

Širitev na jug: Meja bo padla tudi za raziskovalce skupnih populacij divjih zveri.

Objavljeno
07. maj 2013 10.16
Slovenska in Hrvaška vlada le uskladili srečanje na Brionih
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Zagreb – Hrvaška bo v omrežje ekološko pomembnih območij Natura 2000 predlagala 37 odstotkov kopnega. Največ varovanih območij se bo raztezalo od Gorskega Kotarja čez celotno dinarsko Hrvaško, vključno z otoki. Naturi nasprotujejo predvsem energetiki.

Slovenska vlada je v petek, 19. aprila, končala postopek širitve območij Nature 2000 in tako delež svojega celotnega ozemlja v tej mreži povečala na 37,16 oziroma za 2,3 odstotka (480 kvadratnih kilometrov oziroma deset Cerkniških polj). S tem je utrdila dosedanje vodilno mesto med članicami Evropske unije po deležu državnega ozemlja v Naturi, Hrvaška pa bo, če bo njena vlada sprejela zdaj predlagano uredbo o območjih Natura 2000, na tej lestvici takoj za njo. Po sedanjem predlogu bo namreč naša soseda za ohranitev evropske biotske pestrosti v omrežje Natura 2000 vključila 36,9 odstotka svojega kopnega in 16,6 odstotka teritorialnega morja.

Na Hrvaškem morajo namreč še pred 1. julijem pod streho spraviti uredbo o Naturi 2000, tako kot je to morala storiti Slovenija pred 1. majem 2004. Hrvaški sabor pa bo še pred uredbo sprejel zakon o varstvu narave in z njim evropski pravni red na tem področju.

Sezname po habitatni direktivi je Hrvaška dopolnila z 12 svojimi vrstami in tipi, značilnimi predvsem za kraška območja, denimo z nekaterimi vrstami rib kraških rek in z vodnimi pregradami iz sadre iz nacionalnih parkov Plitviška jezera in Krka. Prav zato, ker ima Hrvaška največ posebnosti v svojem obmorskem pasu, bodo v Naturo 2000 (http://natura2000.dzzp.hr/natura/) vključeni zlasti velika območja dinarske Hrvaške ter večina otokov, Učka in akvatorij zahodne Istre. V omrežju ekološko pomembnih območij bo vseh osem hrvaških narodnih parkov in vseh enajst naravnih parkov, večina posebnih rezervatov in pomembnih krajinskih parkov. V predlogu so tudi območja, ki zdaj niso zavarovana, na primer Dinara, Mosor in Svilaja, v Naturi pa bodo tudi območja, ki mejijo na območja Nature v Sloveniji, Mura, Drava, Sotla, Sava, Žumberak (ob Gorjancih), Kolpa in Gorski Kotar.

Kot so pred nekaj dnevi pisali hrvaški časopisi, gospodarstvo nad Naturo, ki bo domnevno onemogočila razvoj, ni navdušeno. Zlasti med energetiki prevladuje prepričanje, da bosta zakon o varstvu narave in Natura 2000 onemogočila skoraj vse energetske naložbe, na primer gradnjo hidroelektrarn na Savi in Dravi (Molve 1 in 2), v Liki (Kosinj in Senj) ter Omblo s podzemno akumulacijo pri Dubrovniku. Nasprotniki Nature 2000 pa EU očitajo, da se morajo zaradi njene biotske raznovrstnosti svojemu razvoju odrekati prav najmanj razvite države.

Hrvaška družba slabo obveščena

Krešimir Mikulić iz društva Biom, sorodnega Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (Dopps), ki je sodelovalo pri določanju območij po direktivi o pticah, pa meni, da je hrvaška družba zelo slabo obveščena o Naturi 2000. »Premalo se zavedamo, da Hrvaška živi prav od ohranjene narave, naravnih lepot oziroma predvsem zaradi turizma. In Natura pomeni samo še večje možnosti. Energetiki nam vsiljujejo svoje zgodbe o energetski neodvisnosti. Zlasti je velik pritisk investitorjev v vetrne elektrarne, za katere pa potrebujemo zelo dobro strategijo in pri tem bomo vztrajali. Analize vplivov na okolje so zelo pomanjkljive, zato smo že vložili tožbi proti vetrnima elektrarnama Udbina na kraškem polju v Liki in Pelješac,« je za Delo povedal Mikulić.

Slovenski strokovnjaki s področja varstva velikih zveri s svojimi hrvaškimi kolegi dobro sodelujejo že vrsto let, po 1. juliju pa bodo odpadle politične in birokratske ovire. »Pri načrtovanju obmejnih območij Nature 2000 za velike zveri so na Hrvaškem upoštevali tudi razporeditev že obstoječih območij pri nas, tako da je hrvaško območje Nature 2000 'Gorski Kotar, Primorje in severna Lika' neposredno nadaljevanje območij za velike zveri na Kočevskem in Notranjskem. To lahko že razumemo kot prvi korak k uresničitvi dolgoročne vizije upravljanja teh vrst na ravni populacij, in ne samo znotraj državnih meja, obetamo pa si tudi tehnično in logistično preprostejše izvajanje skupnih projektov ter skupno kandidiranje na evropskih razpisih Life+,« je za Delo povedala raziskovalka na biotehniški fakulteti in strokovnjakinja za evropske velike zveri Aleksandra Majić Skrbinšek.