Hrvaške še vsaj leto dni ne bo v schengnu
Slovenski viri kot vzrok za to navajajo neizpolnjevanje tehničnih in političnih kriterijev.
Odpri galerijo
Hrvaški premier Andrej Plenković je lani dejal, da bi lahko Hrvaška v schengengensko območje vstopila v času njenega predsedovanja svetu EU. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters
Vstop Hrvaške v schengensko območje se po mnenju predstavnikov slovenske države ne bo zgodil še vsaj leto dni. Sosednja država je namreč še daleč od izpolnitve strokovno-tehničnih kriterijev za vstop v najtesneje povezani del Evropske unije, ki se nanašajo na sprejemanje ustrezne zakonodaje, upravljanje meja, infrastrukture in kadrov.
Čeprav Slovenija podpira vstop Hrvaške v schengen, ne skriva, da bo nanj zagotovo vplivalo tudi vprašanje arbitraže oziroma spoštovanja vladavine prava. Slovenija je lani proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe vložila tožbo na sodišču EU v Luksemburgu. V njej sosednji državi očita, da z zavračanjem implementacije razsodbe arbitražnega sodišča krši evropsko in mednarodno pravo.
Hrvaška bo v prvi polovici prihodnjega leta prevzela predsedovanje svetu EU. Hrvaški premier Andrej Plenković je lani nakazal, da bi lahko država vstopila v schengensko območje že v času njenega predsedovanja. Te načrti, vsaj sodeč po mnenju slovenskih virov, ki so želeli ostati neimenovani, za zdaj niso realni.
Izpolnjevanje enega ključnih hrvaških zunanjepolitičnih ciljev za Zagreb ne bo težavno samo iz političnega, ampak tudi iz tehničnega vidika. Kako velik izziv je pred Hrvaško, govori dolžina njene meje z državami, ki niso članice EU.
Hrvaško že v mesecu maju čaka tretja ocena pripravljenosti na vstop v schengensko območje, ki jo izvajajo predstavniki evropske komisije in držav članic. Zadnja podobna ocena je bila opravljena leta 2017, pokazala pa je, da Hrvaška na vstop ni pripravljena.
Čeprav Slovenija podpira vstop Hrvaške v schengen, ne skriva, da bo nanj zagotovo vplivalo tudi vprašanje arbitraže oziroma spoštovanja vladavine prava. Slovenija je lani proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe vložila tožbo na sodišču EU v Luksemburgu. V njej sosednji državi očita, da z zavračanjem implementacije razsodbe arbitražnega sodišča krši evropsko in mednarodno pravo.
Nerealni načrti
Hrvaška bo v prvi polovici prihodnjega leta prevzela predsedovanje svetu EU. Hrvaški premier Andrej Plenković je lani nakazal, da bi lahko država vstopila v schengensko območje že v času njenega predsedovanja. Te načrti, vsaj sodeč po mnenju slovenskih virov, ki so želeli ostati neimenovani, za zdaj niso realni.
Izpolnjevanje enega ključnih hrvaških zunanjepolitičnih ciljev za Zagreb ne bo težavno samo iz političnega, ampak tudi iz tehničnega vidika. Kako velik izziv je pred Hrvaško, govori dolžina njene meje z državami, ki niso članice EU.
Hrvaško že v mesecu maju čaka tretja ocena pripravljenosti na vstop v schengensko območje, ki jo izvajajo predstavniki evropske komisije in držav članic. Zadnja podobna ocena je bila opravljena leta 2017, pokazala pa je, da Hrvaška na vstop ni pripravljena.
