Hrvati iščejo nafto, mi je ne smemo

Koper – V Sloveniji je iskanje, raziskovanje in izkoriščanje nafte in zemeljskega plina na morju prepovedano skladno 1. členom zakona o rudarstvu, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo. Medtem se na Hrvaškem že pripravljajo na podpis pogodb za raziskovalne vrtine za nafto in plin na 15 poljih v hrvaškem podmorju. Zaradi njihovih načrtov se je poleg Slovenije pritožila Črna gora.

Na ministrstvu za gospodarstvo, kjer smo zaradi načrtov Hrvaške hoteli preveriti, kakšna je strategija naše države do raziskovanja morskega dna za morebitno pridobivanje črnega zlata, so nam pojasnili, da je za ta vprašanja pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Tam so nam zatrdili, da bi oni obravnavali le okoljske posledice morebitnega izkoriščanja podzemlja, in nas preusmerili na ministrstvo za infrastrukturo, kjer pa pravijo, da bi lahko kaj o izkoriščanju termalnih in termomineralnih voda izvedeli le na ministrstvu za okolje in prostor, ker da to področje ureja zakon o vodah. In tako je bil krog sklenjen, rezultat iskanja odgovora na treh ministrstvih pa enak ničli: o strategiji izkoriščanja virov energije pod morskim dnom nam ni odgovorilo niti eno. Povedali niso niti tega, ali Slovenija načrtuje sistematične raziskave morskega dna za iskanje nafte, plina ali tople vode, ali imamo pripravljene kakšne konkretne projekte, ali je država pripravljena spodbujati raziskave in ali ima strategijo angažiranja evropskih, državnih ali zasebnih virov za te namene.

Hrvati optimisti

Pred kratkim je povsem drugače optimistično Hrvaška objavila informacije o svojih načrtih glede črpanja nafte. Prejeli so šest zavezujočih ponudb podjetij, s katerimi nameravajo do sredine marca prihodnje leto podpisati pogodbo za raziskovalne vrtine za nafto in plin na 15 poljih v hrvaškem podmorju. Hrvaška upa, da ima 3,5 milijarde sodov nafte, da bo postala druga najmočnejša evropska proizvajalka nafte, torej »mala Norveška« in da bo ena redkih evropskih držav, ki bo izvažala plin.

Slovenija in Črna gora sta podali ugovor zaradi načrtovanih raziskovalnih vrtin, saj so te načrtovane tudi pri Savudriji na severu in pri Prevlaki na jugu. Slovensko veleposlaništvo je protestiralo, da gre pri savudrijskem polju za »enostransko prejudiciranje rešitve meje na morju«. Temu je odločno nasprotoval hrvaški premier Zoran Milanović, ker to niso slovenska ali črnogorska območja. Ali je Hrvaška res bogata z nafto ali plinom, bo natančno znano šele čez tri leta.

Geologija nam ni naklonjena

Odgovor na vprašanje, kako da gredo Hrvati optimistično v raziskovalne vrtine, pri nas pa je v istem morju že samo raziskovanje prepovedano, smo poskušali najti pri Marku Vrabcu, izrednem profesorju za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, ki je sodeloval pri raziskavah z italijansko raziskovalno ladjo OGS Explora. Ta je marca lani opravila refleksijske seizmične raziskave v slovenskem morju.

»Geološka sestava zemeljskih plasti se južno od črte med Savudrijo in Tržičem razlikuje od severnih plasti. Južneje gre za mlajše in plitvejše nanose, v katerih je dovolj organskih snovi, zato lahko s precejšnjo verjetnostjo sklepajo, da bi lahko naleteli na plin ali nafto. Mi smo na robu teh plasti, tu se začenja apnenec in fliš, kjer je verjetnost za takšne najdbe zelo majhna ali celo nična. To dokazujejo tudi italijanske raziskave na območju geološko podobne Furlanske ravnice, kjer so veliko raziskovalno vrtali, a brez uspeha,« je dejal Marko Vrabec.

Pojasnil je, da vseh analiz lanskih raziskav z Exploro še nimajo, ker so italijanski raziskovalci prezasedeni z drugimi projekti. V vsakem primeru pa bi morali opraviti še več raziskav, tudi z globljimi vrtinami na kopnem, če bi hoteli pridobiti dovolj informacij, kaj se pravzaprav skriva v podzemlju priobalnega pasu oziroma podmorja. »Tukaj je še veliko nerešenih vprašanj. Toda takšne raziskave in vrtine so drage,« je dejal Vrabec, ki pravi, da naftne družbe pri raziskavah samo v povprečno kakšnih desetih odstotkih vrtin odkrijejo komercialno zanimive količine nafte ali plina.

Zakaj prepoved raziskave v Piranskem zalivu?

Neuradno smo izvedeli, da slovenska država, ministrstvo za zunanje zadeve, prepoveduje opravljanje raziskav na območju Piranskega zaliva. Zaradi očitkov Slovenije na račun hrvaških raziskav lahko sklepamo, da zato, ker gre še za nerazmejeno območje. Občina Koper pa kljub temu raziskuje možnost koriščenja geotermalne energije iz morskega dna. Pred dvema mesecema so s podjetjem Petrol Geoterm iz Lendave podpisali pogodbo o izdelavi projekta in raziskavi z izvedbo poskusnih vrtin. Projekt bodo pripravili predvidoma v začetku prihodnjega leta. Eno od poskusnih vrtin bi naredili na koprski Bonifiki, drugo na območju Luke Koper. Za zdaj je precej dokazov, da bi lahko prišli do vode s temperaturo 40 stopinj Celzija, voda z višjo temperaturo pa bi omogočila postavitev geotermalne elektrarne.