Galerija
Hrvati nasprotujejo privatizaciji otokov
Kupci se lepijo nanje, edina zagata pa je, da se na večini ne sme zidati.
ZAGREB – Če imate preveč pod palcem in nočete več prenašati gneče na javnih plažah, si prenehajte parati živce in si privoščite svoj otok. Čeprav je tržišče z otoki drag špas, je zanimanje zanje presenetljivo veliko. Lani so po poročanju milanske nepremičninske agencije Scenari Immobilliari samo Italijani kupili 150 otokov od Jadrana, Grčije pa vse do Karibskega morja. Letos naj bi jih pokupili še več.
Kar 688 nenaseljenih otokov
Za Slovence so seveda najzanimivejši hrvaški otoki. »Na prodaj jih je veliko, cena se giblje med petimi in desetimi evri za kvadratni meter. Trenutno imamo v ponudbi dva otoka, eden je na Kornatih in meri 650.000 kvadratnih metrov, njegova cena je približno 6,5 milijona evrov. Drugi je nekoliko manjši. Obstaja pa težava, ker se na nenaseljenih otokih ne sme graditi, zato se redki tujci odločijo za nakup pod takšnimi pogoji. Najpogosteje iščejo otoke, na katerih že stojijo stavbe. Omenjeni otok na Kornatih ima dve zidanici, veliki 50 kvadratnih metrov, vendar je tudi za njuno adaptacijo potrebna gora dovoljenj in soglasij,« je povedal direktor agencije Croatia exclusiv Predrag Tomasović.
Hrvaška ima na voljo 688 nenaseljenih ali občasno naseljenih otokov, ki bi jih lahko prodala. Skupaj merijo 192 kvadratnih kilometrov, kar je približno šest odstotkov celotne površine 1244 otokov, kolikor jih premore soseda. Nemoteno trgovanje z njimi omejuje tudi zakonodaja, ki daje predkupno pravico državi, lokalni skupnosti, nato pa gre odločitev o prodaji še v obdelavo ministrstva za morje, promet in infrastrukturo. Pri tem velja poudariti, da je mogoče kupiti le zemljišče na otoku, nikoli pa celotnega. Čeprav so Hrvatje na glas razmišljali o prodaji otokov, kar bi v bankrot drsečo državo rešilo pred zlomom, pa vlada ne more prodati zemljišč, če ta niso v lasti države.
Lažje bo kupiti, ko bo Hrvaška v EU
Prav zaradi pravnih ovir sta šef formule 1 Bernie Ecclestone in njegova nekdanja žena Slavica opustila prizadevanja, da bi na Hrvaškem kupila otok. Poznavalci so kljub temu optimistični, računajo, da se bodo razmere uredile z vstopom Hrvaške v EU. Sicer pa naši sosedje niso posebno navdušeni nad razprodajo otočja. Pred petimi leti je otoček Smokvica v šibeniškem arhipelagu kupil neki ruski mogotec, kar je močno razburilo javnost. Številni tuji lastniki otočkov pa imajo velike težave z njihovo prodajo. Že leta je na prodaj 13.600 kvadratov velik otoček sredi jezera Kozjak v narodnem parku Plitvice, ki ga prodaja družina iz Avstrije. Gre za prečudovit otok, ki je prekrit z gostim gozdom in rastjem. Na njem so celo snemali film o Vinetuju. Zanj je treba odšteti 350.000 evrov, vendar ga nihče ne kupi, ker se na njem ne sme graditi. V resnici ste po nakupu lastnik zgolj na papirju, drugih prednosti pa ni.
In še nam najbližji Brioni, ki sicer niso na prodaj, so po izračunih sosedov vredni 2,5 milijarde evrov!
Kar 688 nenaseljenih otokov
Za Slovence so seveda najzanimivejši hrvaški otoki. »Na prodaj jih je veliko, cena se giblje med petimi in desetimi evri za kvadratni meter. Trenutno imamo v ponudbi dva otoka, eden je na Kornatih in meri 650.000 kvadratnih metrov, njegova cena je približno 6,5 milijona evrov. Drugi je nekoliko manjši. Obstaja pa težava, ker se na nenaseljenih otokih ne sme graditi, zato se redki tujci odločijo za nakup pod takšnimi pogoji. Najpogosteje iščejo otoke, na katerih že stojijo stavbe. Omenjeni otok na Kornatih ima dve zidanici, veliki 50 kvadratnih metrov, vendar je tudi za njuno adaptacijo potrebna gora dovoljenj in soglasij,« je povedal direktor agencije Croatia exclusiv Predrag Tomasović.
Hrvaška ima na voljo 688 nenaseljenih ali občasno naseljenih otokov, ki bi jih lahko prodala. Skupaj merijo 192 kvadratnih kilometrov, kar je približno šest odstotkov celotne površine 1244 otokov, kolikor jih premore soseda. Nemoteno trgovanje z njimi omejuje tudi zakonodaja, ki daje predkupno pravico državi, lokalni skupnosti, nato pa gre odločitev o prodaji še v obdelavo ministrstva za morje, promet in infrastrukturo. Pri tem velja poudariti, da je mogoče kupiti le zemljišče na otoku, nikoli pa celotnega. Čeprav so Hrvatje na glas razmišljali o prodaji otokov, kar bi v bankrot drsečo državo rešilo pred zlomom, pa vlada ne more prodati zemljišč, če ta niso v lasti države.
Lažje bo kupiti, ko bo Hrvaška v EU
Prav zaradi pravnih ovir sta šef formule 1 Bernie Ecclestone in njegova nekdanja žena Slavica opustila prizadevanja, da bi na Hrvaškem kupila otok. Poznavalci so kljub temu optimistični, računajo, da se bodo razmere uredile z vstopom Hrvaške v EU. Sicer pa naši sosedje niso posebno navdušeni nad razprodajo otočja. Pred petimi leti je otoček Smokvica v šibeniškem arhipelagu kupil neki ruski mogotec, kar je močno razburilo javnost. Številni tuji lastniki otočkov pa imajo velike težave z njihovo prodajo. Že leta je na prodaj 13.600 kvadratov velik otoček sredi jezera Kozjak v narodnem parku Plitvice, ki ga prodaja družina iz Avstrije. Gre za prečudovit otok, ki je prekrit z gostim gozdom in rastjem. Na njem so celo snemali film o Vinetuju. Zanj je treba odšteti 350.000 evrov, vendar ga nihče ne kupi, ker se na njem ne sme graditi. V resnici ste po nakupu lastnik zgolj na papirju, drugih prednosti pa ni.
In še nam najbližji Brioni, ki sicer niso na prodaj, so po izračunih sosedov vredni 2,5 milijarde evrov!
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji