Tiskane izdaje
Že drugič v nekaj letih je država pod varčevalno pretvezo Idriji odvzela ves denar za vzdrževanje nezalitega dela jame. Presenečeni in znova šokirani Idrijčani kar ne morejo verjeti, da se vlada spet igra z usodo celotnega mesta, ki stoji nad nekdanjim rudnikom.
Z rebalansom proračuna, ki še ni potrjen, je vlada odvzela 680.000 evrov, ki jih je do pred kratkim načrtovala za vzdrževanje nezalitega dela jame. Od tega so odvisni temelji mesta, medtem ko bi ustavitev črpanja vode iz jam lahko povzročila ponovne premike tal. Škoda bi se že v nekaj mesecih merila v milijonih evrov, opozarjajo strokovnjaki, najbolj črnogledo pa lahko seže do apokaliptičnih razsežnosti.
Po zaprtju idrijskega rudnika živega srebra je načrt predvideval zalitje jame od 15. do četrtega obzorja. Toda v devetem obzorju so začasno ustavili zalivanje rovov z osiromašenim betonom zaradi nevarnosti premika tal. »Za zdaj si ne upamo niti do sedmega obzorja,« opozarja Tatjana Dizdarevič, vršilka dolžnosti Centra za upravljanje Unescove dediščine živega srebra, ki mu je država ironično celo izdala odločbo za vzdrževanje nezalitega dela jame po prenosu pristojnosti rudnika v likvidaciji.
Črpalke varujejo mesto
Nezalitih je približno 200 višinskih metrov, od koder črpajo vodo. Brez delujočih črpalk, ki zdaj porabijo za 70.000 evrov elektrike na leto, bi gladina rasla s hitrostjo 15 centimetrov na dan: tako bi raven podtalnice dosegla v treh letih in resno ogrozila celo obstoj mesta. »Posledice so nedvomne. Mehanske lastnosti te hribine pod mestom bi se poslabšale zaradi namočenega in nestabilnega karbonskega skrilavca. Horizontalni vertikalni premiki tal bi se povečali,« opozarja Dizdarevičeva. Premiki so v Idriji povprečno dosegli tudi dva centimetra na leto. Voda bi med drugim zagotovo zalila 17. etažo turističnega Antonijevega rova, strokovnjaki pa predvidevajo, da bi lahko dosegla celo raven reke Idrijce.
Vsakemu ministru znova
Pred dvema letoma je Idriji namenjen denar hotel odščipniti že minister Stanko Stepišnik, vendar so odgovorni po političnem in strokovnem prepričevanju vendarle doumeli, da Idrija nima prihodnosti brez vzdrževanja jame. Zdaj bodo morali očitno vajo ponoviti. »Pogovori z gospodarskim ministrstvom so korektni in pozitivni, toda vedno znova nastanejo težave, ko se menja vrh ministrstva. Zdaj moramo vsako leto znova pojasnjevati in prepričevati, da se Idriji preprosto ne more odvzeti tega denarja, vse dokler z meritvami jasno ne dokažemo, da so tla stabilna in da premikov ni več. Kdaj se bo to zgodilo, pa ne ve nihče. Tega se ne počne z danes na jutri,« je opozorila.
Z »varčevanjem« bi bili stran vrženi tudi milijoni, ki jih je država od leta 1996 namenila odpravi rudarske škode. Doslej je šlo v ta namen najmanj šest milijonov evrov.
