
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Kandidatka za kulturno ministrico, ki je zaslišanje pred odborom državnega zbora za kulturo uspešno prestala, je kot ključne poudarke navedla debirokratizacijo, pospešeno digitalizacijo, decentralizacijo, spodbujanje ljubiteljske kulture in upoštevanje enotnega slovenskega kulturnega prostora, vključno s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Ignacija Fridl Jarc
SDS
Rojena: 2. aprila 1968
Na Filozofski fakulteti UL je študirala komparativistiko in filozofijo ter iz zadnje tudi doktorirala.
Po lastnih besedah je delovala v vseh oblikah kulturnega udejstvovanja, od samostojne ustvarjalke do zasebnega sektorja, NVO ter službe na ministrstvu.
V tretji Janševi vladi je bila državna sekretarka pri ministru za kulturo Vasku Simonitiju, od leta 2018 je tajnica urednica Slovenske matice (razen v letih 2020–2022). Od lani predseduje kulturnemu forumu SDS.
Že v uvodu predstavitve je Ignacija Fridl Jarc poudarila nekatere dosežke obdobja 2020–2022, da bi, kot je dejala, ponazorila, da »če je bilo mogoče takrat sredi pandemije narediti veliko, bo zdaj, v štirih letih, mogoče narediti še več«. Ministrstvo za kulturo mora biti po njenem mnenju vzor, kako kultivirati odnose na vseh ravneh delovanja, zato je med cilji mandata poudarila krepitev kulture ter (ponovno) vzpostavitev kulture kot združevalne sile v javnem življenju, zagotavljanje kulturnega pluralizma, spoštovanje individualnosti, svobodo izražanja in enake možnosti za ustvarjanje.
Poseben poudarek bo namenjen skrbi za slovenski jezik, tudi med Slovenci v zamejstvu in po svetu, na področju njegove javne rabe se bodo zakonsko zgledovali po Hrvaški. Napovedala je medresorsko sodelovanje, predvsem z gospodarstvom (uveljavitev Slovenije kot ene od osrednjih snemalnih lokacij za tuje filmarje) in izobraževanjem (uvedba kulturnega bona za mlade po 18. letu, reševanje težav šolskih knjižnic z dobavo novejših izdaj knjig).
Poleg digitalizacije, področja umetne inteligence, decentralizacije in s tem skrbi za ljubiteljsko kulturo, prenove in gradnje kulturnih domov ter prenavljanja tudi tistih objektov kulturne dediščine, ki niso v lasti ministrstva, je napovedala še posodobitev zakona o medijih, zagotavljanje transparentnosti lastništva in financiranja ter pluralizma in svobode izražanja; na področju vizualnih umetnosti med drugim krepitev likovne kritike, enoten portal galerij in drugih razstavišč; na področju filma vzpostavitev enotnega AV-centra ter zakonodajne podlage, ki bo omogočala prevajanje vsebin na različnih platformah v slovenščino. Od ključnih investicij je navedla »prioritetno reševanje Drame Ljubljana in nekaterih drugih perečih tematik«.
V uvodu v zaslišanje je Ignacija Fridl Jarc, ki v kulturi deluje že približno štiri desetletja, dejala, da je treba kulturo razumeti v najširšem pomenu besede, ne pa v domeni katerekoli politične opcije, saj da »jo imamo ali pa je nimamo in je tista, ki je duhovna srž vsake skupnosti«. V nekaterih njenih izjavah, kot so namig na ukinitev RTV-prispevka in javnega zavoda za sodobni ples ter ponoven poskus odprtja muzeja osamosvojitve, se je nakazalo, kar smo že pisali: da bo v resorju vodila trdo strankarsko politiko SDS.
Komentarji