Imajo temeljni kamen, ne pa direktorja

Izola – Včeraj so v Izoli postavili temeljni kamen, v Šempetru pa zakoličili gradbišče za nov urgentni center, toda stene ne rešujejo zdravstva. V bolnišnici imajo že štiri mesece vršilca dolžnosti direktorja, ki mu očitajo, da ne izpolnjuje vseh pogojev, razpis za direktorja napovedujejo šele februarja.

Ker je predsednica sveta zavoda SB Izola Janja Pavšič 25. avgusta po zavrnitvi vseh osmih prijavljenih kandidatov za direktorja bolnišnice in po imenovanju začasnega direktorja Radivoja Nardina izjavila, da bodo čim prej ponovili razpis in da bodo počakali na imenovanje ministrice, smo jo po skoraj štirih mesecih vprašali, kako je z obljubljenim razpisom. Nekateri zaposleni Nardinu očitajo, da nima zahtevanih izkušenj iz vodenja. Janja Pavšič je dejala, da je bila v sredo na sestanku pri ministrici Milojki Kolar Celarc: »Ministrica je predlagala, da čim prej objavimo razpis in da se bomo sredi januarja ponovno dogovarjali o tem. Zato predvidevam, da bomo konec januarja ali februarja objavili razpis.« Zakaj šele februarja? »Ker je prej treba narediti finančni načrt, izbira kandidata pa traja več mesecev. Nesmiselno bi bilo objaviti razpis, ne da bi bili o tem usklajeni z ministrstvom. Sicer pa je vršilec dolžnosti imenovan za eno leto oziroma do imenovanja novega,« je dejala Pavšičeva.

Svet zavoda brez strokovnjaka

Ministrica je Pavšičevi povedala tudi, da bo ministrstvo po odhodu sedanjega direktorja iz sveta zavoda v teh dneh imenovalo novega člana, saj že dalj časa nimajo nikogar, ki bi jih zastopal. Na ministrstvu so na naša vprašanja o sporni sestavi sveta zavoda (v njem ni niti enega strokovnjaka za zdravstvo) odgovorili: »Strinjamo se, da postopki izbire članov svetov zavodov po ukinitvi kadrovsko-akreditacijske komisije niso bili primer dobre prakse, zato pripravljamo spremembe, ki bodo zagotovile večjo transparentnost postopka izbire in preverjanja kompetenc članov svetov javnih zdravstvenih zavodov.« Glede počasnega razpisa za direktorsko funkcijo v izolski bolnišnici ministrstvo za zdravje ni odgovorilo nič. Radivoj Nardin pa je zatrdil, da ima vse pogoje za direktorsko funkcijo in da bi se lahko prijavil za direktorja, ko bo razpis, vendar se o tem še ni odločil.

Urgentni center najkasneje septembra

Na včerajšnji razgrnitvi temeljnega kamna izolskega urgentnega centra pa je strokovni direktor bolnišnice Felice Žiža dejal, gre 32 let po tem, ko so zgradili prvi objekt nove splošne bolnišnice nad Izolo, za eno pomembnejših pridobitev za zdravstvo v slovenski Istri.

Tisoč petsto kvadratnih metrov velik in 5,6 milijona evrov vreden center, ki ga od začetka decembra gradi idrijski Kolektor Koling, bi moral biti dograjen konec avgusta. Po besedah začasnega direktorja Radivoja Nardina je skrajni rok za njegovo dokončanje konec septembra, kar velja tudi za šempetrskega. Na ministrstvu se vzporedno končuje postopek za oddajo javnega naročila za gradnjo novega glavnega vhoda v bolnišnico. Pogodbo z že izbranim izvajalcem naj bi podpisali v začetku januarja. Ministrstvo bo za gradnjo novega vhoda namenilo približno 350.000 evrov.

Urgence bodo samostojna strokovna mesta

Žiža je opozoril, da je že skrajni čas za združitev urgentne službe v okviru bolnišnične dejavnosti, saj imajo drugod po svetu tako zasnovano službo nujne medicinske pomoči že več desetletij. V. d. direktorice direktorata za zdravstveno ekonomiko Vlasta Kovačič Mežek pa je včeraj povedala, da ministrstvo pripravlja enotno krovno metodologijo organizacije dela za vse urgence v državi, po kateri bodo te postale samostojna strokovna mesta v okviru bolnišnic, zato bodo centralno urgentno službo, ki jo zdaj vodijo še trije obalni zdravstveni domovi, preselili na bolnišnično raven, s čimer bo nekaterim zdravstvenim domovom ostalo malo manj sredstev. V urgentno dejavnost pa bodo preselili tudi prehospitalno enoto z vozili prve pomoči.