Imamo premalo sob za izolacijo

Ni še tako hudo kot v Grčiji in Italiji, a se nam ob nadaljnjem prekomernem predpisovanju antibiotikov v bolnišnicah ne piše nič dobrega, pravi infektologinja Bojana Beović.
Objavljeno
10. julij 2018 08.00
Posodobljeno
10. julij 2018 08.02
Bojana Beović: »Če bi se odporne bakterije nenadzorovano razširile, nas ob našem načinu predpisovanja antibiotikov ne čaka nič dobrega.« FOTO: Uroš Hočevar
Ljubljana - Bakterije, ki so odporne proti večini antibiotikov, povzročajo vse več težav slovenskim bolnišnicam. Okužbe z njimi podaljšajo zdravljenje v bolnišnici, povečajo potrebo po intenzivnejših preiskavah in zdravljenju, smrtnost pacientov pa je vsaj dvakrat večja kot pri sevih bakterij, občutljivih za antibiotike.

Posebno ogroženi so starejši pacienti s kompleksnimi zdravstvenimi težavami. Čeprav v slovenskih bolnišnicah še vedno predpišejo preveč antibiotikov, so najpomembnejši vzroki za širjenje okužb s superbakterijami pomanjkanje enoposteljnih sob za izolacijo in slabe bivalne razmere bolnikov, meni prof. dr. Bojana Beović, vodja komisije za antibiotike v UKC Ljubljana in članica komisije za smiselno uporabo protimikrobnih zdravil.
 

Kako velika težava je odpornost na antibiotike v slovenskem javnem zdravstvu?

Problem se kaže na dveh področjih. Eno je zdravljenje pogostih okužb, ki je bilo včasih mogoče s katerimikoli antibiotiki. Zdaj pa je predpisovanje precej zahtevnejše in naše možnosti so omejene. To pomeni, da zelo težko pozdravimo nekoga, ki je alergičen na antibiotike, ki so še učinkoviti, ali pa mora biti pacient sprejet v bolnišnico zaradi okužbe, ki bi jo bilo sicer mogoče pozdraviti z antibiotiki v obliki tablet, vendar so bakterije proti njim odporne.

Drugi del zgodbe so zelo hudi bolniki, za katere je okužba z bakterijo, ki je odporna proti vsem ali skoraj vsem antibiotikom, lahko usodna, saj že tako težko zdravstveno stanje dodatno poslabša.

Antibiotike vsak dan prejema med 1 do več kot 3 odstotkov prebivalcev in med 20 do 50 odstotkov pacientov v bolnišnicah. Pogosto se predpisujejo tudi v domovih za ostarele. Približno 90 odstotkov vseh antibiotikov se predpiše ambulantno, ostali v bolnišnicah. 
 


Koliko bolnikov na leto umre zaradi protimikrobne odpornosti?

To je težko oceniti, saj gre za več dejavnikov, ki privedejo do smrti. Pogosto so to bolniki z rakavimi obolenji in bolniki po zelo obsežnih operacijah ali poškodbah, ki se zapletejo. Nekajkrat na leto se zgodi tudi, da zdravljenje, ki ga začnemo že pred prejemom rezultatov iz mikrobiološkega laboratorija, zaradi odpornosti povzročiteljev ni učinkovito in da je smrt neposredna posledica že tako oslabelega bolnika.



V Sloveniji še ni tako slabo kot v Italiji ali Grčiji, kjer so ljudje, ki so sprejeti v bolnišnico, življenjsko ogroženi zaradi odpornih bakterij, kar je podobno kot pred sto leti, ko še nismo poznali antibiotikov in ko so nosečnice, ki so odhajale rodit v porodnišnico, umirale zaradi sepse. Nismo pa tako dobri kot v Avstriji in na Nizozemskem oziroma v skandinavskih državah, kjer bolnišnične okužbe z odpornimi bakterijami dobro omejujejo. Gibljemo se po robu: zelo se bojimo vnosa odpornih bakterij iz drugih delov Evrope, predvsem z jugovzhoda, kjer so te zelo razširjene. Ne le v Grčiji, tudi v drugih državah, ki niso članice EU, so pacienti kolonizirani z odpornimi bakterijami. Če bi se takšne bakterije pri nas nenadzorovano razširile, nas ob našem načinu predpisovanja antibiotikov ne čaka nič dobrega.

Leta 2016 je bilo predpisanih 1.080.622 receptov za sistemsko zdravljenje infekcij, kar je 494 receptov na 1000 prebivalcev.
 


Kakšne ukrepe izvajajo v bolnišnicah pri bolnikih s sumom na superbakterijo?

Vsak bolnik, pri katerem obstaja sum, da je okužen s takšno bakterijo, je najprej izoliran, nato mu odvzamejo bris in ugotovijo, ali je ta pri njem res prisotna. Šele če so rezultati negativni, ga namestimo v sobo z drugimi bolniki.


Ali vse bolnišnice upoštevajo ukrepe?

Preprečevanje bolnišničnih okužb je zakonsko urejeno že več kot desetletje. Izvajajo se tudi nadzori. Raziskava, ki je obravnavala pogostost bolnišničnih okužb in predpisovanje antibiotikov v primerjavi z drugimi evropskimi državami, je pokazala, da smo glede bolnišničnih okužbah okoli povprečja. Pri predpisovanju antibiotikov v bolnišnicah smo na spodnjem robu boljše tretjine, res velika težava in verjetno glavni vzrok, da je odpornost bakterij pri nas sorazmerno velika, poraba antibiotikov pa ne tako, je pomanjkanje enoposteljnih sob. Po možnostih izolacije bolnikov smo na repu evropske skupnosti. Bolniki ležijo celo na hodnikih, v takšnih razmerah je nemogoče zagotoviti ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb.


S čim se ukvarjate v komisiji za smiselno uporabo protimikrobnih zdravil?

Z nacionalno strategijo smotrne uporabe protimikrobnih zdravil za obdobje 2019–2024. Ta je že napisana. Upam, da bomo imeli podporo ministrstva in da bo ta do jeseni sprejeta. Stroka lahko govori, kaj je treba narediti, a potrebujemo sistemske ukrepe.

 

Primerjava s sosednjimi državami kaže, da je pri večini bakterij večkratna odpornost v Avstriji manjša (izjema je bakterija VRE), v Italiji, Madžarski in na Hrvaškem pa večja kot v Sloveniji, sicer pa je Slovenija po odpornosti izolatov v evropskem povprečju. 
 

Doslej strategije nismo imeli?

Skupina, ki deluje na ministrstvu za zdravje, je imela okvirni delovni načrt, ki ga je obnavljala. Zbirala je podatke o porabi antibiotikov, kolegi mikrobiologi so vzpostavili mrežo zbiranja podatkov o občutljivosti bakterij na antibiotike za vso Slovenijo. Sprejeta je bila omenjena zakonodaja ne le za preprečevanje bolnišničnih okužb, ampak tudi za predpisovanje antibiotikov. Po bolnišnicah se izvajajo nadzori. Ni pa bilo strateškega dokumenta, za katerim bi stala država.


Kateri ukrepi so nujni za zmanjšanje števila bolnišničnih okužb?

Vzpostaviti moramo spremljanje odpornosti in porabe protimikrobnih zdravil ter optimizirati predpisovanje z vzpostavitvijo računalniško podprtega sistema. Potrebujemo več strokovnjakov v bolnišnicah, ki bi se ukvarjali z nadzorovano uporabo antibiotikov, izobraževati pa moramo tudi splošno javnost in zdravstvene delavce o pravilni uporabi antibiotikov. Hkrati bi morali enake ukrepe izvajati v veterini.

Mag. Božena Kotnik Kevorkijan, dr. med., predstojnica oddelka za nalezljive bolezni in vročinska stanja, UKC Maribor
Z večkratno odpornimi bakterijami se srečujemo vsak dan na različnih oddelkih. Pacienti so običajno iz domov starejših občanov ali bolniški povratniki, ki so bakterije pridobili drugje ali pa jih pridobijo med hospitalizacijo. Bolnike praviloma izoliramo, da ne bi prišli v stik z drugimi bolniki, ki teh bakterij nimajo, in da ne bi bakterij razširili po bolnišnici.
Odpornost na antibiotike postaja problem, ponekod je že velik, v drugih bolnišnicah pa razmere še obvladajo. Tudi v naši ustanovi postajajo večkratno odporne bakterije velika težava, tako s stališča zdravljenja kot s stališča namestitve v ustrezno sobo, ker nimamo možnosti za toliko vrst izolacije (izolacijskih sob).
Koliko smrti je zaradi njih oziroma v koliko primerih so vzrok za smrt sicer težko bolnih bolnikov, ne vemo natančno.