»Imeli smo ljudi z znanjem«

Mokronoški M Tom, podjetje s posebnim poslovnim modelom.
Objavljeno
19. julij 2018 07.00
Posodobljeno
19. julij 2018 08.02
”Iz male obrtne delavnice smo postali srednje veliko podjetje,” pravi Damjan Burger, direktor M Toma. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Mokronog - »Ni enostavno. Ampak… kje pa je enostavno?« pravi Damjan Burger, precej neobičajni direktor M Toma, podjetja, ki je zaradi zagnanosti nekdanjih zaposlenih nastalo po stečaju Toma. Delujejo kot zadruga in bodo letos imeli okoli 1,3 milijona evrov prometa.
 

Dvajset redno zaposlenih


»Če ne bi imeli še nekaj odpisa zaradi toče oziroma zaradi škode na materialu, ki jo je povzročila toča, bi imeli letos dobiček,« pravi Damjan Burger, ki je zadovoljen, da so po sušnih letih končno v konjunkturi. Toda za njimi je, kot pravi sam, trnova pot, ki je ne bi želel še enkrat prehoditi. A na pogorišču nekdanjega mokronoškega proizvajalca sedežnih garnitur, ki je šlo v stečaj leta 2010, deluje podjetje, kjer imajo 20 zaposlenih. Seveda redno zaposlenih.

image
Pomembno je bilo, da so za kupce razvili aplikacijo, ki jih pravijo konfigurator, s katerim kupec sestavi sedežno garnituro, ki ustreza njegovim željam in potrebam. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Filozofija, na podlagi katere deluje M Tom, je v nasprotju z neoliberalističnimi ideali, ki že vrsto let rovarijo po teh krajih. »Organizirano smo kot družba z omejeno odgovornostjo, a delujemo po principu zadruge,« razloži diplomirani strojni inženir in diplomirani ekonomist. Že ob stečaju Toma, ko so iskali ljudi, ki bi bili pripravljeni dokončati naročila za kupce, ki so sedežne garniture vplačali, je bilo jasno, na koga lahko računajo. In kasneje, ko so zbrali denar za zagon novega podjetja in so potem leto dni delali le za prispevke, je bilo gotovo, da podjetje temelji na zaposlenih. »Organizacijska struktura ni pomembna, pomembni so ljudje. Pomembno je, da velja beseda več kot še toliko paragrafov,« pravi Damjan Burger.


 

Tehnološko izpopolnjevanje izdelkov


Nimajo določene norme, ampak upoštevajo plan odpreme, torej načrt, koliko sedežnih garnitur mora h kupcem. Vsak dan naredijo tri oziroma štiri sedežne garniture. »Tehnološko izpopolnjujemo izdelke, da bodo zanimivi za kupce in bomo na tak način povečali produktivnost,« razlaga Damjan Burger, ko kaže sedežne garniture, ki jim vgradijo vrtljive poličke za računalnik, odlagalne police, USB priključke, električne podnožnike…

image
Filozofija, na podlagi katere deluje M Tom, je v nasprotju z neoliberalističnimi ideali, ki že vrsto let rovarijo po teh krajih. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Bistvo njihovega podjetja ni v tem, da preganjajo ljudi, da naj naredijo čim več, pravi sogovornik: »To je fizično delo in osem ur takega dela je veliko.« Delujejo po principu velike družine in konfliktov praktično nimajo, zaposleni pa vedo, da mora biti delo opravljeno.

Tom nekoč in danes
Stari Tom je imel v najboljšem letu 2007 za 18,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar pa je družbi zadoščalo za le 164.000 evrov čistega dobička. EBITDA pa je znašal 689.000 evrov. Družbo je zlomil hud padec prihodkov med krizo, povezan z nezadostnimi poslovnimi prilagoditvami in glede na zmanjšan obseg poslovanja preveliko zadolženostjo. Konec leta 2010 je šla družba v stečaj.

Na njegovem pogorišču so posamezni zaposleni ustanovili novo podjetje M Tom, ki je najprej le zaključevalo naročila. Leta 2011, v prvem letu delovanja so prihodki znašali 247.000 evrov, družba pa je imela po podatkih baze gvin le dva ali tri zaposlene. Leta 2012 se je število zaposlenih povečalo na deset. Družba je še vedno daleč od nekdanjega podjetja. Zadnji dve leti prihodki od prodaje presegajo milijon evrov, kar zadošča za poslovanje s pozitivno ničlo.

Čistega dobička ni niti za tisoč evrov. Denarni tok iz poslovanja pa je lani znašal 74.000 evrov, podobno tudi predlani. Vendar pa ima M Tom zdaj že 20 zaposlenih. To je sicer še vedno le delček tistega, kar je družba zaposlovala pred stečajem, ko je bilo zgolj v Mokronogu okoli 140 zaposlenih.


Mimogrede omeni, da verjetno nihče ni računal, da bodo zaposleni uspeli in bo podjetje delovalo. »A že na začetku smo vedeli, da imamo znanje za izdelovanje sedežnih garnitur,« pravi Damjan Burger. Po stečaju Toma jim je uspelo v najetih prostorih zagnati proizvodnjo, brez neke pretirane reklame oziroma z reklamo od ust do ust so se ohranili na slovenskem trgu in prodirajo tudi na Hrvaško. Od DUTB so kupili proizvodne prostore, in – najpomembnejše – imajo vizijo, kako naprej.
 

Od doma do nove sedežne


Pomembno je bilo, da so za kupce razvili aplikacijo, ki jih pravijo konfigurator, s katerim kupec sestavi sedežno garnituro, ki ustreza njegovim željam in potrebam. Gre za izris 3D tlorisa sedežne garniture, kar jim omogoča, da delujejo na področju, kot pravi sogovornik »tihe trgovine«, interneta. S tem delujejo na daljavo. Sicer pa njihova prodaja temelji na osebnem stiku s kupcem, v kar so jih prisilili trgovci. Nekdanji veliki Tomovi trgovci so jim, ko so se želeli prebiti na trg, predlagali tako velike marže, da bi bilo bolje, da ne bi nič delali. »Prisilili so nas, da smo razmišljali drugače,« pravi Damjan Burger.

image
FOTO: Voranc Vogel/Delo


Zato sedaj kupci njihovih izdelkov vnaprej ne plačajo avansa, ampak pokrijejo znesek dan pred dostavo sedežne garniture. Ker ni trgovine kot posrednika, so njihovi izdelki občutno cenejši. Obenem pa ob dostavi sedežno garnituro postavijo v prostor. A tako so, pravi direktor, ki nima svoje pisarne, ampak uraduje na mizi v razstavnem prostoru, »iz male delavnice postali srednje veliko podjetje.«
 

Za prijazno družbeno okolje


Ni bilo lahko. Predvsem zaradi družbenega okolja oziroma zaradi ustanov, ki ne razumejo, kaj pomeni ustvarjati in preživeti kot podjetje. Politika, ki obremenjuje konje, ki peljejo naprej, ne more voditi daleč… »Glede na to, kaj imamo, se ne bi smeli pogovarjati o mali Sloveniji, ampak o veliki Švici,« pravi Damjan Burger, ki je prepričan, da je prevelik razkorak med realnostjo in razmišljanjem politike in tudi številnih ustanov, ki plavajo v oblakih: »Vsem nam manjka vizija oziroma pogled naprej, kjer bi se morala odpirati vrata.«