Imenovanje po političnih ali prijateljskih zvezah
Pregledali smo, ali res vsakokratna oblast v vodstvu kriminalistične policije naredi kadrovsko čistko.
Odpri galerijo
Tudi zdajšnji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Anton Travner se uvršča blizu stranki SDS. Na fotografiji z notranjim ministrom Alešem Hojsom (levo). Foto Blaž Samec
Ljubljana – Če so se v javnosti polemike glede menjav znotraj policije bolj ali manj umirile, pa so te po hodnikih policijskih enot še vedno vroča debata, saj, tako naši viri, gre pri menjavah v vrhu policije izključno za politično pripadnost, strokovnost je postranskega pomena.
Čeprav se zdajšnja Janševa vlada brani, da je tudi prejšnja zamenjala mnoge na vodstvenih položajih v policiji, skupaj z generalnim direktorjem policije in direktorjem Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), je stanje tokrat povsem drugačno.
Tatjana Bobnar je padla v politično nemilost komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb oziroma njenega takratnega podpredsednika Žana Mahniča, ker je opozorila, da je komisija z zahtevki presegla svoja pooblastila, zato jo je vlada na prvi seji tudi zamenjala.
Darko Majhenič je bil edini od direktorjev NPU, ki je končal celotni mandat in ga takratna generalna direktorica policije Tatjana Bobnar ni zamenjala predčasno, ker ji ne bi ustrezal, ampak je na javnem natečaju, kot je takrat poudarila, izbrala Darka Muženiča kot velikega strokovnjaka.
Ravno menjava na vrhu NPU je v strokovni javnosti, pa tudi med politiki, povzročila največji vihar. Mnogi kriminalisti NPU po naših podatkih v Muženičevem nasledniku Igorju Lombergarju ne vidijo takšnega strokovnjaka oziroma mu pripisujejo, da se je na to mesto povzpel zaradi všečnosti politiki oziroma po prijateljski liniji.
Ko so leta 2010 ustanovili tako imenovani slovenski efbiaj, so v zakonu o policiji zapisali, da se tako generalnega direktorja policije kot tudi direktorja NPU imenuje in razrešuje samo kot strokovnjake in po posebni komisiji, razreši pa le krivdno.
A je takšna varovalka pred pretiranim političnim vmešavanjem odpadla leta 2013 – ravno pod taktirko takratnega notranjega ministra Vinka Gorenaka. Ta naj bi zahteval, da se zakon spremeni tako, kot je zapisan zdaj, kar je ustvarilo poligon za predčasne zamenjave brez očitkov o pomanjkanju strokovnosti ali drugih resnih napakah.
Mimogrede, takrat se je v zakon zapisalo tudi, da generalni direktor policije ob predčasnem zaključku mandata dobi odpravnino za razliko do konca mandata, kar je brez dvoma ustrezalo takratnemu prvemu šefu policije Stanislavu Venigerju, ki se ga uvršča, tako kot zdajšnjega vršilca dolžnosti Antona Travnerja, blizu Gorenaka oziroma SDS. Veniger je namreč odpravnino tudi dobil.
A če se vrnemo še nekoliko bolj v preteklost, je edino Janševa vlada leta 2005 predčasno zamenjala takratnega šefa uprave kriminalistične policije Stjepana Kovačeviča in imenovala Rastka Kanižarja, o katerem v policijskih krogih govorijo, da vleče niti sedanjih menjav na vrhu kriminalistične policije.
Res pa je, da je Kanižarja potem v mandatu te iste vlade zaradi nezadovoljstva leta 2007 zamenjal Aleksander Jevšek, ki je bil na tem mestu do upokojitve. O Jevšku, ki je danes župan Murske Sobote, so mnogi prepričani, da je bil velik strokovnjak.
Jevška je na mestu direktorja uprave kriminalistične policije zamenjal njegov takratni pomočnik Marjan Fank, ki prav tako ni bil predčasno razrešen, ampak je napredoval na mesto generalnega direktorja policije in od tam, kot rečeno, odšel v pokoj.
Fanka je nadomestil Branko Japelj (prej prvi mož kriminalistov ljubljanske policijske uprave), ki mandata resda ni končal, ampak je na lastno željo odšel na vodenje nekega projekta v Srbijo in to še pred nastopom Šarčeve vlade. Japlja je nadomestil Boštjan Lindav, ki pa so ga v času te vlade že zamenjali. Upravo kriminalistične policije zdaj vodi Vojko Urbas, ki velja za še enega v vrsti kadrovanja po prijateljskih vezeh. Znotraj policije namreč velja za človeka, ki se spozna na tehniko, ne pa tudi na preiskavo kaznivih dejanj.
Seznam menjav znotraj policije je menda še kar dolg, naši viri pa opozarjajo na še eno nesprejemljivo početje, in sicer na že znani klic na zavod za blagovne rezerve zdajšnjega v. d. generalnega direktorja policije, ko je osebno spraševal o nekaterih domnevno sumljivih poslih. Česa takšnega ne pomnijo niti tisti z najdaljšim stažem v policiji.
Čeprav se zdajšnja Janševa vlada brani, da je tudi prejšnja zamenjala mnoge na vodstvenih položajih v policiji, skupaj z generalnim direktorjem policije in direktorjem Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), je stanje tokrat povsem drugačno.
Tatjana Bobnar je padla v politično nemilost komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb oziroma njenega takratnega podpredsednika Žana Mahniča, ker je opozorila, da je komisija z zahtevki presegla svoja pooblastila, zato jo je vlada na prvi seji tudi zamenjala.
Edini, ki je končal mandat NPU
Darko Majhenič je bil edini od direktorjev NPU, ki je končal celotni mandat in ga takratna generalna direktorica policije Tatjana Bobnar ni zamenjala predčasno, ker ji ne bi ustrezal, ampak je na javnem natečaju, kot je takrat poudarila, izbrala Darka Muženiča kot velikega strokovnjaka.
Ravno menjava na vrhu NPU je v strokovni javnosti, pa tudi med politiki, povzročila največji vihar. Mnogi kriminalisti NPU po naših podatkih v Muženičevem nasledniku Igorju Lombergarju ne vidijo takšnega strokovnjaka oziroma mu pripisujejo, da se je na to mesto povzpel zaradi všečnosti politiki oziroma po prijateljski liniji.
Ko so leta 2010 ustanovili tako imenovani slovenski efbiaj, so v zakonu o policiji zapisali, da se tako generalnega direktorja policije kot tudi direktorja NPU imenuje in razrešuje samo kot strokovnjake in po posebni komisiji, razreši pa le krivdno.
A je takšna varovalka pred pretiranim političnim vmešavanjem odpadla leta 2013 – ravno pod taktirko takratnega notranjega ministra Vinka Gorenaka. Ta naj bi zahteval, da se zakon spremeni tako, kot je zapisan zdaj, kar je ustvarilo poligon za predčasne zamenjave brez očitkov o pomanjkanju strokovnosti ali drugih resnih napakah.
Prilagajanje zakonodaje
Mimogrede, takrat se je v zakon zapisalo tudi, da generalni direktor policije ob predčasnem zaključku mandata dobi odpravnino za razliko do konca mandata, kar je brez dvoma ustrezalo takratnemu prvemu šefu policije Stanislavu Venigerju, ki se ga uvršča, tako kot zdajšnjega vršilca dolžnosti Antona Travnerja, blizu Gorenaka oziroma SDS. Veniger je namreč odpravnino tudi dobil.
A če se vrnemo še nekoliko bolj v preteklost, je edino Janševa vlada leta 2005 predčasno zamenjala takratnega šefa uprave kriminalistične policije Stjepana Kovačeviča in imenovala Rastka Kanižarja, o katerem v policijskih krogih govorijo, da vleče niti sedanjih menjav na vrhu kriminalistične policije.
Res pa je, da je Kanižarja potem v mandatu te iste vlade zaradi nezadovoljstva leta 2007 zamenjal Aleksander Jevšek, ki je bil na tem mestu do upokojitve. O Jevšku, ki je danes župan Murske Sobote, so mnogi prepričani, da je bil velik strokovnjak.
Jevška je na mestu direktorja uprave kriminalistične policije zamenjal njegov takratni pomočnik Marjan Fank, ki prav tako ni bil predčasno razrešen, ampak je napredoval na mesto generalnega direktorja policije in od tam, kot rečeno, odšel v pokoj.
Seznam menjav menda kar dolg
Fanka je nadomestil Branko Japelj (prej prvi mož kriminalistov ljubljanske policijske uprave), ki mandata resda ni končal, ampak je na lastno željo odšel na vodenje nekega projekta v Srbijo in to še pred nastopom Šarčeve vlade. Japlja je nadomestil Boštjan Lindav, ki pa so ga v času te vlade že zamenjali. Upravo kriminalistične policije zdaj vodi Vojko Urbas, ki velja za še enega v vrsti kadrovanja po prijateljskih vezeh. Znotraj policije namreč velja za človeka, ki se spozna na tehniko, ne pa tudi na preiskavo kaznivih dejanj.
Seznam menjav znotraj policije je menda še kar dolg, naši viri pa opozarjajo na še eno nesprejemljivo početje, in sicer na že znani klic na zavod za blagovne rezerve zdajšnjega v. d. generalnega direktorja policije, ko je osebno spraševal o nekaterih domnevno sumljivih poslih. Česa takšnega ne pomnijo niti tisti z najdaljšim stažem v policiji.
