Imeti staro jablano ob hiši je danes »in«

Podsreda – Trg Podsreda bo konec tedna nabito poln. 145 stojnic s pridelki in izdelki, ki so plod slovenskih rok in so okolju prijazni, vsako leto privabi tudi do 15.000 obiskovalcev. Po 18 letih praznovanja je tudi več visokodebelnih sadovnjakov.

Da so prav v Kozjanskem parku zasnovali praznik starih sort jabolk, ni naključje. Kozjanski park je namreč velik za odstotek slovenskega ozemlja, v njem pa raste desetina vseh visokodebelnih travniških sadovnjakov v državi. Ti so, kot pravi direktor Kozjanskega parka Teo Hrvoje Oršanič, z vidika varstva narave zelo pomembni.

Zakaj tako izstopajo v primerjavi z drugimi jabolčnimi nasadi?

Ker pri sadju starih sadnih sort, kot so carjevič, bobovec, krivopecelj ... ne potrebujemo pesticidov in intenzivnega gnojenja. Sadje starih sort je brez ostankov sodobnih kemičnih pripravkov, ki so v bistvu strupi, saj ubijajo. Za človeka je posredna korist, da uživa takšno sadje ali izdelke iz njega, za krajino pa je to zelo pomembno, saj kemični pripravki nikoli ne vplivajo samo na eno vrsto, ampak imajo širši spekter delovanja in obremenjujejo naše okolje. Z ohranjanjem in obnavljanjem visokodebelnih travniških sadovnjakov ohranjamo neokrnjene življenjske prostore. Recimo vijeglavka, naša najmanjša žolna, selivka, potrebuje stara, odrasla, sadna drevesa, ker v njih gnezdi. Takšin povezav se premalo zavedamo in jih nekritično zaviramo, potem pa so tu posledice; upadanje biotske raznolikosti in vnos neznanih invazivnih vrst, ki jih je vsak dan več. Naše naravno okolje je zaradi tega zelo pod stresom.

Kako ozavešča praznik kozjanskega jabolka?

Začetki so bili precej težavni, ni bilo pravega odnosa do teh starih sadnih sort, na pohodu so bile industrijske vrste. Danes je to največji okoljski dogodek v državi, ki temelji na promociji okolju prijazne in zdravo pridelane hrane, podpira rokodelske sposobnosti in napredne okoljske rešitve. Že pred desetletjem smo predstavili električni avto, zelo pogoste so predstavitve kmetijsko-vrtnarskih pripomočkov in klasične rokodelske obrti. Pri nas ni uvoženih izdelkov, prednost imajo domačini iz Kozjanskega parka, nato širše iz biosfernega območja Obsotelje in Kozjansko, ki je od leta 2010 pod patronatom Unesca.

Koliko je danes starih sort v sadovnjakih?

Imeti ob hiši staro sadno sorto je danes »in«. Imamo manjšo drevesnico starih sort in vse sadike prodamo. Sadike starih sort vzgajajo tudi vse večje drevesnice, mislim, da je visokodebelnih travniških sadovnjakov vse več in so vse večji. Dobro sodelujemo z občino Kozje, ki vsakemu novorojencu v občini podari sadiko stare sadne sorte. Imamo tudi delavnice za odrasle, izobražujemo lastnike visokodebelnih travniških sadovnjakov. Čeprav se zdi, da jabolko posadiš in je mir, ta drevesa potrebujejo nego, oživitveno rez, oblikovanje krošnje v primernem obsegu. Za drevesa je treba skrbeti.

Letos je jabolk manj.

Pridelava sadja je odvisna od številnih dejavnikov, eden od najpomembnejših so podnebne razmere. Te postajajo zaradi podnebnih sprememb vse bolj nepredvidljive, pa tudi vse bolj izrazite. Kar sledijo si spomladanske pozebe, poletne toče in sušna obdobja. Letos nam je spomladanska pozeba odnesla pridelek, čeprav ne vsepovsod. Po dolinah, kotlinah in v višjih legah je bila, vmes ne. Jabolk je zelo malo. Mi se bomo trudili, da kakšno košarico priskrbimo tudi za praznik, ampak je težava. Stare sorte so sicer zelo odporne. Drevo zaradi pozebe ne bo umrlo, ampak pridelka pa ne bo.

Zakaj je jabolko več kot sadež?

V ozadju pridelave hrane so zelo zahtevne in odgovorne zgodbe, ki so lahko tudi okoljsko zelo obremenjujoče. Pri kozjanskem jabolku, ki ni posebna vrsta, sorta jabolka, gre za stare sadne sorte in za okolju prijazno pridelavo sadja. Zato je pri nas jabolko več kot sadež. Praznik pa je sejem z dušo, ker je naš, slovenski, poudarek je na pridnosti slovenskih rok, na zdravem odnosu do zemlje, zdravi pridelavi hrane in okoljsko naprednih rešitvah.