Galerija
Islamska skupnost še vedno ni odplačala zemljišča za džamijo
Islamska skupnost je ponovno zaprosila za podaljšanje roka za odplačilo bančnega posojila, namenjenega za plačilo zemljišča, na katerem nameravajo graditi islamski center. Odplačati mora še 1,8 milijona evrov.
Ljubljana – Islamska skupnost v Sloveniji si še vedno prizadeva odplačati posojilo, ki so ga najeli pred dvema letoma za nakup zemljišča ob Kurilniški ulici za Bežigradom, na katerem bi radi v prihodnosti zgradili dolgo načrtovani islamski versko-kulturni center. Tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić je povedal, da jim je letos uspelo dolg zmanjšati za 350.000 evrov.
Islamska skupnost je dobrih 11.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče ob Kurilniški ulici od Mestne občine Ljubljana (MOL) kupila konec decembra 2008 in zanj odštela skoraj 4,6 milijona evrov (oziroma precej visoka 402 evra za kvadratni meter). Za nakup zemljišča je najela posojilo v znesku 2,65 milijona pri Unicredit Bank, a ji ga zaradi finančne in gospodarske krize leta 2009 ni uspelo odplačati, kot so sprva načrtovali. Lani so se tako z banko dogovorili za podaljšanje odplačila posojila za eno leto, do konca letošnjega leta; letos so prakso ponovili – rok so podaljšali do konca leta 2011. Nevzet Porić je povedal, da težav z banko pri tem niso imeli, za enoletno podaljšanje pa so se odločili, ker bi radi posojilo odplačali čim prej.
»Odplačati moramo še 1,8 milijona evrov. V dveh letih nam je uspelo zbrati več kot 800.000 evrov, kar je ogromno denarja, in s tem smo lahko zadovoljni,« je dejal Porić. Dodal je, da bodo tudi leta 2011 nadaljevali akcijo Dva tisoč oseb za odplačilo kredita, v okviru katere zbirajo donacije po 1000 evrov. »Kriza je seveda vplivala na uspešnost te akcije, vendar vsak teden znova dobivamo nove donatorje, ki so pripravljeni prispevati za džamijo.«
Tako Porić kot mufti Nedžad Grabus sta že večkrat poudarila, da je gradnja islamskega versko-kulturnega centra generacijski projekt. Tako še vedno ni znano, kdaj bo objavljen arhitekturni natečaj, v okviru katerega bodo iskali najboljše rešitve za džamijo, ki naj bi po prostorskih načrtih sprejela 4500 vernikov. V islamski skupnosti so trenutno osredotočeni predvsem na zbiranje denarja za odplačilo posojila.
Gradnja džamije tako ostaja dolgoročen projekt in je še nemogoče napovedati, kdaj se bo začela. A tako Grabus kot Porić pričakujeta, da bo zbiranje denarja za zemljišče najtežji del. »Ko bo ta denar zbran, bo šlo lažje,« je dejal Porić. V islamski skupnosti pozneje pričakujejo tuje donatorje, ki da so bolj pripravljeni prispevati za gradnjo samega verskega objekta, ne pa za zemljišče. Tako je tudi na bližnji Reki, kjer gradnjo tamkajšnje džamije financirajo predvsem s sredstvi donatorjev iz Katarja.
Islamska skupnost je dobrih 11.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče ob Kurilniški ulici od Mestne občine Ljubljana (MOL) kupila konec decembra 2008 in zanj odštela skoraj 4,6 milijona evrov (oziroma precej visoka 402 evra za kvadratni meter). Za nakup zemljišča je najela posojilo v znesku 2,65 milijona pri Unicredit Bank, a ji ga zaradi finančne in gospodarske krize leta 2009 ni uspelo odplačati, kot so sprva načrtovali. Lani so se tako z banko dogovorili za podaljšanje odplačila posojila za eno leto, do konca letošnjega leta; letos so prakso ponovili – rok so podaljšali do konca leta 2011. Nevzet Porić je povedal, da težav z banko pri tem niso imeli, za enoletno podaljšanje pa so se odločili, ker bi radi posojilo odplačali čim prej.
»Odplačati moramo še 1,8 milijona evrov. V dveh letih nam je uspelo zbrati več kot 800.000 evrov, kar je ogromno denarja, in s tem smo lahko zadovoljni,« je dejal Porić. Dodal je, da bodo tudi leta 2011 nadaljevali akcijo Dva tisoč oseb za odplačilo kredita, v okviru katere zbirajo donacije po 1000 evrov. »Kriza je seveda vplivala na uspešnost te akcije, vendar vsak teden znova dobivamo nove donatorje, ki so pripravljeni prispevati za džamijo.«
Tako Porić kot mufti Nedžad Grabus sta že večkrat poudarila, da je gradnja islamskega versko-kulturnega centra generacijski projekt. Tako še vedno ni znano, kdaj bo objavljen arhitekturni natečaj, v okviru katerega bodo iskali najboljše rešitve za džamijo, ki naj bi po prostorskih načrtih sprejela 4500 vernikov. V islamski skupnosti so trenutno osredotočeni predvsem na zbiranje denarja za odplačilo posojila.
Gradnja džamije tako ostaja dolgoročen projekt in je še nemogoče napovedati, kdaj se bo začela. A tako Grabus kot Porić pričakujeta, da bo zbiranje denarja za zemljišče najtežji del. »Ko bo ta denar zbran, bo šlo lažje,« je dejal Porić. V islamski skupnosti pozneje pričakujejo tuje donatorje, ki da so bolj pripravljeni prispevati za gradnjo samega verskega objekta, ne pa za zemljišče. Tako je tudi na bližnji Reki, kjer gradnjo tamkajšnje džamije financirajo predvsem s sredstvi donatorjev iz Katarja.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji