Tiskane izdaje
Murska Sobota – Zelo hitro se je na soboškem okrožnem sodišču končal zadnji narok v odškodninski tožbi Radenske, ki od Boška Šrota in družbe Atka Prima zahteva 46 milijonov evrov odškodnine za nikoli vrnjena posojila.
Okrožna sodnica Andreja Pintarič je namreč zavrnila vse nove dokazne predloge, ki sta jih obe strani predlagali po zadnjem naroku junija letos, zaključila razpravo in napovedala pisno sodbo do konca leta.
Radenska, tako kot tudi druga podjetja nekdanje skupine Pivovarne Laško, Boška Šrota in Atko Primo toži zaradi posojil, ki jih je morala dajati finančnim družbam Infond Holding in Center Storitve v posredni Šrotovi lasti in lasti njegove žene. V primeru Radenske gre za 16 posojilnih pogodb v skupnem znesku okrog 46 milijonov evrov, ki jih zaradi prihoda krize in razpada skupine Pivovarne Laško Radenska nikoli ni dobila nazaj. Tožbo je Radenska vložila že leta 2011, vendar so se obravnave na sodišču začele šele leta 2015 in se prekinile skoraj za dve leti zaradi iskanja izvedenca za finančno področje in zaradi pridobivanja podatkov od bank.
Finančnica o nesposobnosti vračanja posojil
Sodišče je doslej zaslišalo celo vrsto prič in finančno izvedenko Jeleno Andrejo Marinko. Ta je zatrdila, da niti Infond Holding niti Atka Prima že leta 2008 in 2009 nista bili sposobni vrniti posojil, ki so jima jih iz lastnih likvidnostnih sredstev po Šrotovih navodilih dajale družbe iz skupine Pivovarne Laško. Prav to njeno trditev naj bi zanikala posebno zanimiva priča, ki jo je Boško Šrot s svojimi odvetniki predlagal na junijski razpravi: sam bivši lastnik in šef Agrokorja Ivica Todorić naj bi bil na sodišču pripravljen potrditi, da se je s Šrotom v prvi polovici leta 2009 dogovoril za nakup Mercatorjevih delnic.
Najprej bi Agrokor kupil 24,99 odstotka Mercatorja, ki je bil v lasti Infond Holdinga, in to po ceni 300 evrov za delnico, v naslednjih treh letih pa bi odkupil še okrog 25-odstotni Mercatorjev delež, ki je bil v lasti drugih družb v skupini. To je letos aprila Todorić tudi napisal v pisni izjavi, Boško Šrot pa je na podlagi te izjave trdil, da je Marinkova naredila napako, ko je vrednost Mercatorjevih delnic v lasti Infond Holdinga izračunavala na podlagi takratnih borznih cen, te pa so bile nižje od omenjene, ki naj bi vsebovala tudi prevzemno premijo.
Ker je bil zaprt, ni mogel
Toda sodnica Pintaričeva je zavrnila tudi predlog za Todorićevo pričanje, ker da je bil predlagan prepozno, in ni upoštevala razlage Šrotove obrambe in Šrota samega, da je Todorić pisno izjavo dal šele letos spomladi zato, ker je bil prej, dokler je še vodil Agrokor, zavezan k varovanju poslovne skrivnosti. Šrot je na zadnjem naroku navedel še drug razlog za pozno vložitev predloga za Todorićevo pričanje: dejal je, da je bil prej v zaprtem oddelku zaporov na Dobu in da zato ni mogel priti v stik s padlim agrokorjevcem. A tudi tega sodnica ni upoštevala.
