Iz hotela mama v zadrugo?

Namen stanovanjske zadruge Zadrugator bo gradnja, oddajanje in upravljanje neprofitnih najemnih stanovanj.
Objavljeno
23. marec 2016 11.56
Saša Bojc
Saša Bojc

Ljubljana – Visoke cene stanovanj in najemnin ter zaposlitvena negotovost mnogim, predvsem mladim, onemogočajo trajno in kakovostno rešitev stanovanjskega vprašanja. Razmere na trgu jih silijo v izkoriščevalski in negotov najem, precenjen nakup ter odvisnost od finančne pomoči sorodnikov. Stanovanjske zadruge se kažejo kot potencialni model reševanja stanovanjskega vprašanja, menijo člani zadruge v ustanavljanju.

Sociolog Klemen Ploštajner, eden izmed deseterice znancev, ki lahko po študiju pričakujejo kvečjemu prekarno zaposlitev, kar pomeni, da ne bodo mogli najeti posojila in z njim kupiti stanovanja, edino možnost vidijo v povezovanju. Na uresničitev koncepta, ki uspešno živi v mnogih razvitih državah, denimo v Nemčiji, Švici in na Nizozemskem, se intenzivno pripravljajo pol leta. Zdaj urejajo dokumentacijo za vpis zadruge Zadrugator v register podjetij, katere osnovni namen bo gradnja, oddajanje in upravljanje neprofitnih najemnih stanovanj, čeprav nameravajo biti dejavni tudi pri izobraževanju in svetovanju o konceptu.

Življenje v skupnosti

V čem so prednosti stanovanjske zadruge z najemniškimi stanovanji? »Za nižjo najemnino bomo dobili možnost stanovati v trajnostno zasnovanem bloku, prilagojenem našim potrebam in načinu življenja. Dobili bomo skupnostne prostore, v katerih bomo lahko delali, saj nas bo večina najbrž samozaposlenih, imeli bomo skupne pralnico in avtomobile, skupnost pa bo blok tudi upravljala. Z vsem naštetim si ne bomo samo zmanjšali stroškov, ampak tudi živeli bolj povezano. V statutu zadruge je že določeno, da se bo moral vsak član poučiti o zadružnih načelih,« našteva pozitivne vidike skupnostnega bivanja.

Slovenija je ena od treh držav v Evropi z največjim deležem mladih, ki živijo pri starših. Do 35. leta, torej v najbolj aktivni dobi, jih približno polovica (še vedno) ne more sama rešiti stanovanjskega problema, izpostavlja Blaž Habjan, koordinator delovne skupine za stanovanjsko politiko pri Mreži za prostor. »V zadnjih petih letih, ko smo dodobra spoznali in uveljavili izraz stanovanjska kooperativa kot eden od modelov zagotavljanja stanovanj z neprofitno najemnino, se je pojavilo več pobud, med drugimi v Ajdovščini, Novi Gorici, Mariboru, Ljubljani in Novem mestu, vendar kooperativnega bloka v Sloveniji še nismo zgradili.« In zakaj ne? »Politika si je 'umila roke' z razprodajo javnih najemnih stanovanj leta 1992, prostorsko politiko pa prepustila lokalni skupnosti oziroma stihiji in korupciji. Vendar ob resni politični volji ne bi bilo težko vzpostaviti sistema, ki bi mladim zagotovil stanovanja po neprofitni najemnini v lasti javnih skladov. Za primerna stanovanja bi morali zagotoviti tolikšen delež javnih sredstev, kot je povprečje v EU, torej 0,2 odstotka BDP, ne pa le 0,001 odstotka,« pravi Habjan.

Pravna ureditev zadružništva

V Zadrugatorju so zamisel predstavili tudi Saši Rinku, direktorju ljubljanskega Javnega stanovanjskega sklada (JSS MOL), kjer vidijo zadruge kot eno možnih rešitev na trgu neprofitnih najemnih stanovanj. A je po njihovem mnenju potrebna sistemska pravna ureditev zadružništva. »Obstaja možnost, da se na zemljiščih, kjer bi bila zadružna gradnja v javnem interesu, ustanovi brezplačna stavbna pravica ali pa da se zemljišča odda zadrugi v brezplačen najem. Na podlagi zakona o javnih skladih bi JSS MOL lahko zagotavljal garancijo za posamezna posojila, kar zdaj ni mogoče zaradi naše prezadolženosti,« je pojasnil Aleš Tomažin, vodja sektorja za investicije. Pripravljeni so omogočiti organizacijsko podporo in svetovanje pri pripravah projektov in finančne sheme z izračunom neprofitne najemnine.

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje 2015–2025 predvideva najprej aktivirati obstoječi nenaseljeni stavbni fond, napoveduje pa tudi alternativne oblike bivanja – stanovanjske zadruge, pri čemer vidi pomembnejšo vlogo pri njihovem širjenju v pobudah neprofitnih in nevladnih organizacij. Spremembe nepremičninske in finančne zakonodaje, ki jih predvideva novi nacionalni stanovanjski program v letih 2016–2018, naj bi omogočile, da bo tudi republiški stanovanjski sklad lahko razvijal ter strokovno in finančno podprl takšne alternative – financiranje z dolgoročnimi posojili ali kot soinvestitorstvo v obliki javno-zasebnega partnerstva, kar po sedanji stanovanjski zakonodaji ni mogoče, saj je poglavje soinvestitorstvo in partnerstvo omejeno, ustrezen pa ni niti zakon o zadrugah, sprejet leta 1992.

dr. Srna Mandić, FDV

Vzrokov, zakaj nimamo stanovanjskih zadrug, je več. Tradicija in znanje o njih sta se izgubila pa tudi zakonodaja ne priznava te specifike. Stanovanjske zadruge so pogosto neprofitne organizacije in to bi jim moralo zagotavljati ugodnejšo davčno obravnavo, a je ne; pri bankah ne dobijo posojila, ker ni rešeno vprašanje poroštva. Če bi se to rešilo, bi lahko pripravili pilotni primer. Preseneča me, da se stanovanjski sklad še ni lotil tega.

Klemen Ploštajner, Zadrugator

Stanovanjske zadruge so v Ljubljani in po Sloveniji gradili že v minulih desetletjih, vendar so bile ustanovljene predvsem zaradi zmanjšanja stroškov samogradnje in rešitve stanovanjskega vprašanja posameznikov. Zadruga je odkupila zemljišče, bila je podjetje, ki je gradilo večinoma lastniške vrstne hiše, člani pa so imeli pravico soodoločanja. Pri Zadrugatorju bo šlo za širši družbeni model.