Iz Ljubljane v Trst bo končno spet vozil vlak

Junija prihodnje leto bodo med mestoma dvakrat na dan vozili direktni vlaki.

Objavljeno
08. avgust 2017 22.11
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Trst, Ljubljana – Italijanska družba Trenitalia se je prejšnji teden poskusno peljala s potniškim vlakom od Trsta do Ljubljane, in če bo vse po sreči, bodo junija prihodnje leto dvakrat na dan spet začeli voziti direktni vlaki med tema mestoma. S tem bi naposled padla železniška »železna zaveza« med državama, med katerima kljub trem aktivnim železniškim povezavam že od leta 2011 ne vozijo več potniški vlaki.

V SŽ zagotavljajo, da je na slovenskem delu proge za potniški promet vse nared, zadnjo besedo pa bo imela predsednica sosednje dežele Furlanija - Julijska krajina Debora Serracchiani. Vlaki so namreč v deželni lasti, zato glavne odločitve, tudi o subvencijah, sprejema deželni odbor.

Osrednja ovira, da bi regionalni vlak od Benetk do Trsta podaljšal vožnjo do Ljubljane, je bilo vprašanje subvencije na odseku med Trstom in Opčinami. Ker gre za zanemarljiv strošek, mednarodni potniški promet z vlakom in promet na cestah pa močno naraščata, je nerazumljivo, da se tega tako dolgo niso dogovorili. Zato so v Društvu za Bohinjsko-Goriško progo pred dnevi na evropsko komisarko za promet Violeto Bulc naslovili vprašanja o nerazumljivi nepovezanosti železniškega potniškega prometa med Slovenijo in Italijo, ki sta v desetletju očitno zgradili železniško železno zaveso, kakršne ni bilo niti v času nekdanje Jugoslavije, ko je med državama vsak dan vozilo po več potniških vlakov.

Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je pomanjkanje železniških povezav posledica liberalizacije potniškega prometa, zaradi česar se podjetjem za potniški promet železniška povezava med državama ni zdela ekonomsko dovolj privlačna. Italijanske železnice so 1. aprila 2008 enostransko ukinile vlak Casanova med Ljubljano in Benetkami, menda zaradi svojega slabega ekonomskega položaja, čeprav je bil pendolino s 166 sedeži poleti v obe smeri skoraj stoodstotno, v večjem delu leta pa polovično zaseden.

Slovenija bi morala prispevati približno dva milijona evrov subvencij in dodatno investirati v varnostni sistem, a ker tega ni bila pripravljena storiti, so Italijani najprej ukinili povezavo z Ljubljano, nato pa še vlak proti Budimpešti. Od 11. decembra 2011 je v železniškem potniškem prometu med Italijo in Slovenijo skoraj popoln mrk, SŽ pa so po dolgih pogajanjih konec leta 2014 dosegle, da lahko vlak iz Ljubljane pot do Sežane podaljša do Opčin. Čeprav morajo potniki nato prestopati in pot do Trsta nadaljevati z avtobusom, so lani na tej progi našteli 8996 potnikov.

Za devet evrov iz Ljubljane v Trst

SŽ Potniški promet in Trenitalia sta se junija dogovorila, da prihodnje leto Ljubljano in Trst spet povežejo potniški vlaki, za kar bi morala Trenitalia najpozneje septembra skleniti pogodbo z deželnimi oblastmi Furlanije - Julijske krajine. Za zdaj je jasno, da bi vlaki vozili dvakrat na dan, da bodo lahko prevažali tudi kolesa, da bo vozovnica stala devet evrov in da bo vožnja trajala približno dve uri (do Benetk nekaj manj kot štiri ure). Iz Ljubljane bo torej mogoče priti z vlakom vsaj pol ure hitreje v Trst kot v Koper.

Vlak bo vozil tudi na letališče Ronki, kar pomeni, da bo imela Ljubljana prej železniško povezavo do letališča v Trstu kot do svojega. Stroške vzpostavitve prometa si bosta državi razdelili, na mejni postaji Opčine pa naj bi zamenjali osebje. »Vlakovna garnitura je v celoti opremljena z dvojezičnimi napisi. Zdaj je odločilna politična volja deželne oblasti v Trstu,« pojasnjujejo v SŽ.


Vlak italijanske družbe Trenitalia v Ljubljani. Foto: Slovenske železnice

Med Gorico in Novo Gorico še brez železniške povezave

V SŽ Potniški promet pravijo, da ni bojazni, da ne bi bilo zanimanja za prevoz, saj se je število potnikov v prvem polletju letos v mednarodnem prometu povečalo za 22 odstotkov v primerjavi z letom 2016. Močno se je povečal promet do Opčin, poleg tega so SŽ samo v prvem polletju letos iz Ljubljane z avtobusi do tržaške železniške postaje prepeljale 5000 potnikov, ki so od tam nadaljevali pot z vlakom.

Medtem ko za vnovično vzpostavitev povezave med Trstom in Ljubljano kakšna dodatna vlaganja niso potrebna, pa je pot do potniških vlakov med Gorico in Novo Gorico bolj zapletena, saj proga ni elektrificirana in po njej ne morejo voziti vlakovne garniture, s kakršno bo Trenitalia povezala Trst z Ljubljano.

Ker bi čezmejna železniška povezava med Goricama naprej po soški progi omogočila najkrajšo pot do Bohinja in Avstrije, v SŽ pravijo, da bi bili zelo veseli, če bi država poskrbela za elektrifikacijo. Pred tem pa bi lahko med Goricama vozile dizelske lokomotive, za kar pa bi morali pridobiti soglasje italijanskih oblasti.

Kaj lahko stori EU

Naši viri pri evropski komisiji pravijo, da komisija ne more prevzemati obveznosti zagotavljanja železniških potniških prevozov in nalog, za katere so odgovorne oblasti posameznih držav. Države lahko le spodbudi in jim pomaga pri reševanju takšnih vprašanj, konkretneje, pri dograjevanju potrebnega vseevropskega železniškega omrežja. Medtem sta Italija in Slovenija našli nove idejne rešitve za čezmejni železniški odsek med Divačo in Opčinami, ki bo zagotovil vožnjo vlakov z visokimi hitrostmi. Nove idejne rešitve ustrezajo tehničnim standardom vseevropskega železniškega omrežja TEN-T, predvidevajo pa, da bo ta odsek po zahtevanih standardih zgrajen do leta 2030.