Tiskane izdaje
Slovenj Gradec – Praznovanje 750-letnice mesta, ki poteka pod sloganom Živel Slovenj Gradec, Vivat Windisgretz, od zgodovinskih tem prehaja k izzivom današnjih dni in pridobiva sodobnejši pridih.
»Začeli smo z dogodki, vezanimi na zgodovino, denimo s sprehodi ob mestnem obzidju, uličnimi muzejskimi razstavami in interaktivnimi delavnicami za otroke Pokukajmo v srednji vek, Srednjeveškim preludijem ter mnogimi koncerti, ki so jih ljudje dobro sprejeli. Bolj kot se leto približuje koncu, bolj bodo v ospredju aktualne tematike, kot so vojne, migracije, ki se navezujejo na naziv Slovenj Gradca kot mesta glasnika miru,« je povedala Andreja Hribernik, programska vodja 750-letnice in direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti, ki si želi, da bi se visoka raven in pestrost kulturnega dogajanja ohranila tudi v prihodnjih letih, saj je bila kultura od nekdaj tista, ki je odločilno vplivala na identiteto mesta.
Častni občani za skupno mizo
Ni pa mesto edino, ki letos praznuje. Minilo je šestdeset let od ustanovitve Koroške galerije likovnih umetnosti, petinpetdeset let od začetka delovanja Koroškega rada, pol stoletja obeležuje Prva osnovna šola, slaščičarna Šrimpf ima v središču mesta odprta vrata že osem desetletij, osebni jubilej pa praznuje tudi znani Slovenjgradčan in častni občan mesta Franc Šegovc. Zadnji avgustovski dan se bo v atriju galerije in muzeja pridružil ostalim častnim članom mesta; Štefko Kučan, Nadom Vodopijo, Jožetom Leskovarjem, Jožetom Potočnikom in Dragom Plešivčnikom na okrogli mizi z naslovom Glasniki Slovenj Gradca. Pripravljata jo Koroški radio in mestna občina Slovenj Gradec.
Priznanje za Prennerjevo?
Utegne se zgoditi, da se bo na seznam častnih občanov kmalu uvrstila tudi pisateljica in pravnica Ljuba Prenner. Koroški pokrajinski muzej je na občino pred kratkim poslal pobudo za podelitev posthumnega priznanja Prennerjevi, ki je pustila pečat v literaturi, izjemna pa je bila tudi zaradi svoje osebnostne drže. Letos, ko mineva štirideset let od njene smrti, bosta izšla dva njena romana Mejniki in Življenje za hrbtom. Izdala ju bo založba Cerdonis, javnosti pa bodo knjigi predstavili 19. oktobra v Koroški galeriji likovnih umetnosti.
Točka v času
Še prej, 15. septembra, pa bo Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu pripravil mednarodni simpozij z naslovom Točka v času, ki bo posvečen arheološkemu najdišču na lokaciji slovenjgraške glasbene šole. »Od odkritja smo se v muzeju ukvarjali z obdelavo arhiva tega bogatega najdišča z ohranjenimi stavbnimi ostalinami, tono drobnih najdb ter številnimi ostanki živalskih kosti in zob. Odkrite strukture smo z analizo terenskega izvida umestili v vsaj šest gradbenih faz z razponom vse od 13. do 19. stoletja. Izsledke bomo do konca leta izdali v zborniku mednarodnega simpozija Točka v času, v katerega bomo vključili še Slovenj Gradec in njegovo plemstvo v srednjem veku ter Žide v luči Aufensteinskih kot posestnikov Slovenj Gradca v letih 1307–1335. Ta tema bo vključevala tudi njihovo kratkotrajno delujočo kovnico v Slovenj Gradcu,« je povedala arheologinja iz Koroškega pokrajinskega muzeja Saša Djura Jelenko.
Vrhunec praznovanj na Trgu svobode
Praznovanje 750-letnice mesta bo doseglo vrhunec 16. septembra, ko bo na Trgu svobode na ogled dramsko, glasbeno in vizualno popotovanje skozi kulturnozgodovinsko preteklost Slovenj Gradca. Pročelje cerkve bo postalo projekcijsko platno za 3D video mapping vizualizacijo, ki pod taktirko režiserja in scenarista Uroša Zavodnika nastaja v produkciji Gangl Productions (Tomislav Gangl in ekipa). Meščani in obiskovalci mesta se še spomnijo njegovega svetlobnega stolpa iz leta 2012, ob otvoritvi Evropske prestolnice kulture v Slovenj Gradcu.
Za konec še o migracijah in vojnah
"Drugi del praznovanja bo zaznamovan z družbeno kritično noto in opozarjal na aktualne geopolitične spremembe, predvsem migracije in vojne, ki smo jim priča v zadnjem času. V septembru bodo v Slovenj Gradcu potekale umetniške rezidence umetnikov iz pobratenih mest Voclabrucka, Češkega Krumlova in Hautzenberga, prav tako pa umetnikov iz Sirije, Srbije in Slovenije. V sklopu rezidenc bodo nastala umetniška dela v javnem prostoru, sočasno pa bodo potekali pogovori in delavnice ter predstavitve na katerih se bo razmišljalo o ponujenih problemskih izhodiščih, ki ostajajo ključna tudi pri razstavah v Koroški galeriji likovnih umetnosti Migracije strahu (12. oktober) in Vojna (15. december)," pravi Karin Potočnik iz ekipe za pripravo praznovanj.
